Wadi Daykah: plezanje in ogled puščavskih gob

by Katarina
Objavljeno: Posodobljeno:

Kot sva napisala v objavi Greva v Oman! Plezanje in divje kampiranje bo na sporedu, sva šla v Oman tudi z namenom plezanja. Prvo plezališče, ki sva ga obiskala je bil Wadi Daykah. Kot že ime samo pove, je to spet ena rečna dolina z visokimi pečinami in je večino časa suha. Nahaja se relativno blizu glavnega mesta (Muškat) – le 90km južno. Do vasice Hail Al Ghaf se da normalno peljati po asfaltni cesti, od tam naprej pa pot pelje po vadiju, torej po suhi rečni strugi in je prevozna samo z dobrim terenskim vozilom. Še dobro, da sva ga imela, ker sicer ne vem, če bi se nama ljubilo hoditi 3km po soncu (beri 40°C ob 9h zjutraj) do plezališča 🙂 Ja, športni plezalci smo baje bolj lena sorta kar se tiče dostopov 🙂

toyota prado v kanjonu Wadi Daykah

Wadi Daykah

Plezanje v Omanu: Wadi Daykah

Kar se plezanja tiče je bilo super za začetek. Skala je dolomit, trden in nič kaj oster. Večino oprimkov so luknje. Po ocenah in smereh bi jo primerjal z Bohinjsko Belo, kdor jo pozna 😉

Midva sva imela sprintanih nekaj vodičev, ki sva jih našla na internetu. Le tako sva lahko našla smeri z izbranimi imeni in ocenami, tam na skali ni namreč nič označeno. Smeri so večinoma opremljene s svedrovci, zgoraj je normalno sidrišče za prevezat. Smeri so od 5a naprej pa do 7b za bolj vešče.

Dejansko so v Wadi Daykahu trije sektorji: Middle Canyon – North, Middle Canyon – South in Lower Canyon. V času najinega obiska je bil le prvi še v senci, tako da sva se z avtom ustavila pod to steno. Kot sva prebrala v vodiču, je slogan tega plezališča »Wake up early or fry«. V prevodu: Zbudi se čimbolj zgodaj ali pa se scvri na soncu. Zgodaj bi pomenilo, da ob 5h zjutraj že lahko plezaš 🙂 (april/maj). Ob 9h zjutraj pa je bilo že peklensko vroče. Zdržala sva toliko časa, dokler je bilo vsaj malo sence na steni, potem pa je bilo prehudo.

kanjon Wadi Daykah

Severna stena je bila edina še v senci

Za dostop in orientacijo v plezališču sva uporabila spletno dostopen .pdf vodič: Wadi Daykah climbing guide, Ross Weiter, 4th Edition, May 2007

Jez Wadi Daykah Dam

Od plezališča dalje je do konca vadija še 3km off road vožnje. Greva, seveda! Ampak so se že tako skoraj neobstoječe kolesnice kmalu končale, podlaga pa je postajala vedno bolj neprijetna za vožnjo. Ker sva bila daleč naokoli edini živi bitji v kanjonu (če odštejemo orle, ki so preletavali pečine), pa tudi telefonskega signala ni bilo, sva se odločila, da se obrneva in greva na drugo stran po poznani cesti in kasneje skozi vasi in po asfaltu.

pogled v kanjon Wadi Daykah

Off road po Wadi Daykah. V bistvu sva se vozila po prodnatem rečnem dnu

Tam so pred nekaj leti postavili jez: Wadi Daykah Dam, ki je največji primerek v državi, saj menda zadrži kar 100 milijonov kubičnih metrov vode! Namenjen je zbiranju deževnice in potem reguliranemu dovajanju vode v vasi. Na ta način so poskrbeli za stalno oskrbo z vodo in preprečili poplave ob večjih nalivih. Zanimivo je, da je okolica jeza urejena za obiskovalce: prijeten park s sencami, otroško igrišče, datljeve palme in seveda indijska restavracija.

Wadi Daykah dam

Wadi Daykah dam

Puščavske gobe v Omanu

Še ena zanimivost je v bližini tega vadija: Puščavske gobe. To so skalne strukture, ki jih je veter oblikoval tako, da spominjajo na gobe. Spodnji del kamnine je mehak in se hitro odkruši, zgornji del pa je trdnejši in se bolj upira silam narave. Ker jih je bilo zelo težko najti, so tule koordinate: 23°4’51”N, 58°55’31”E. Midva sva jih našla tako, da sva domačinom pokazala sliko (hvala bogu za Google!) in so naju potem odpeljali do tja.

moški stoji ob skalni strukturi. puščavska goba v bližini Wadi Daykah, oman

Naravni fenomen: puščavska goba.

 

Komentiraj

Lahkih nog naokrog