Midva načeloma ne komplicirava pri izbiri letalske družbe. Rečeva si: tistih nekaj ur na letalu bova že preživela, glavno, da naju pripelje na želeno destinacijo v enem kosu 🙂 Ampak, ko sva rezervirala letalski karti za let v Južno Afriko z letalsko družbo Saudia, sva bila pa malo skeptična, če je to res pametna izbira. Veliko sva namreč slišala o tem prevozniku in večinoma samo slabe stvari. A zaradi občutno nižje cene v primerjavi z ostalimi ponudniki, sva karto pač kupila. Letalska družba Saudia se je izkazala za čisto OK. Ni ravno presežek, ni pa tudi tako zelo grozna.
Let s Saudia airlines nad Afriko
Letalska družba Saudia – najina izkušnja:
Iz Milana sva skupaj z Janjo in Tomažem letela do letališča Jeddah in od tam naprej v Johannesburg v Južni Afriki in potem po enaki poti tudi nazaj.
1.) MILANO – JEDDAH
V Milanu je vse potekalo brez težav. Edino hecno nam je bilo, ker so nas že 1h pred vzletom dobesedno priganjali na letalo, potem smo sedeli tam privezani in pripravljeni za vzlet ter čakali na odhod. V tem času sva opazila, da ima letalo le nekaj večjih zaslonov, torej bo gledanje kakšnega filma odpadlo 🙁 Tudi notranjost letala ni bila v najboljšem stanju, sedeži so bili že malo natrgani na določenih vogalih. Prišel je čas vzleta in doživeli smo prvo presenečenje: napovedali so, da bomo poslušali kratko molitev, ki jo je prerok Mohamed molil pred daljšimi potovanji. Na skupnem ekranu so se izpisali verzi, nekdo pa je po ozvočenju to zadevo bral. In z muslimansko molitvijo smo vzleteli proti Saudski Arabiji. (molitev lahko slišiš na spodnjem posnetku)
Let je bil relativno kratek – le 5h 30min in je kar hitro minil. Vmes so nam nekajkrat po ozvočenju povedali stvari v smislu: “Prečkali smo severni povratnik, priporočimo se Alahu za srečno pot še naprej.” Ok … whatever! 🙂 Pa postregli so nam s klasičnim letalskim kosilom in prigrizki. Po nekaj časa smo začudeni opazili, da je na letalu kar naenkrat ogromno Arabcev v tradicionalnih oblekah: moški v dolgih belih haljah, ženske pa v črnih burkah. Ja, bližal se je čas pristanka in ljudje so se pripravljali za izstop v strog muslimanski svet Saudske Arabije.
2.) PRESTOP V JEDDAH
Letališče Jeddah je bilo presenečenje v vseh pogledih. Najprej naj povem, da je bil naš naslednji let proti Afriki šele čez 8h. Vize za Saudsko Arabijo nismo imeli, ker jo je praktično nemogoče dobiti, pa tudi za teh par ur, ko bi dejansko lahko šli ven, se nam ni splačalo dati 70€, kolikor bi nas stala prijava za vizo. Torej, smo morali ta čas preživeti na letališču. Predstavljali smo si, da bomo šli malo po nakupih v duty-free trgovine, pa kakšen film bomo pogledali na računalniku ali pa pobrskali še za zadnjimi informacijami za potovanje, ki prihaja. Kako smo se motili!
Prestop v Jeddah je bil pravo mučenje
Poglejmo dogajanje na letališču lepo po vrsti: najprej smo šli skozi neke vrste kontrolo potnih listov in letalskih kart, kjer so nas ločili na dve skupini: tiste, ki bodo izstopili v Saudsko Arabijo in ostale, ki smo bili le v tranzitu. Potem je bilo treba naprej do naslednjega uradnika, ki je pogledal karto za naprej in se odločil, kdo sme v lounge (čakalnico) in kdo ne. Ne vem točno zakaj, ampak nam je možak odkimal in nas usmeril proti terminalu. A še prej smo morali skozi security scan, ki pa je bil ločen za ženske in moške. Midve z Janjo sva šli v posebno sobo, kjer so bile le ženske uradnice in so naju natančno pregledale z detektorjem kovin, Roka, ki je poskušal fotografirati najin odhod v žensko sobo, pa so zato toliko bolj natančno in sumničavo pregledali moški uradniki (pa seveda je moral fotografijo zbrisati).
Neudobni sedeži, glasno, malo prostora, umazana stranišča … Jeddah na nas ni pustila dobrega vtisa
Ok, končno na drugi strani … ampak, kaj pa sedaj?! Znašli smo se v majhnem terminalu, polnem ljudi, z le eno majhno stojnico s spominki in dvema prodajalnama hrane. Shopping torej odpade. Samo nekaj sedežev, pa še ti so bili v obupnem stanju, nobenega wifi-ja … Po nekaj časa presedanja naokoli, smo našli en malo prijetnejši kotiček, z manj ljudmi in za kanček bolj udobnimi sedeži. Želeli smo pogledati film, a glej ga zlomka; ker sva imela ravno nov računalnik, sva nanj pozabila namestiti predvajalnik filmov in tako ni bilo nič iz tega. Čas je mineval res počasi … Malo smo brali vsak svoje stvari, se zabavali s kartanjem, ali pa samo gledali v zrak in čakali, da mine …
Enka nas je držala pokonci med dolgim prestopom v Jeddah
Dogajanje so vsake toliko popestrili klici k molitvi v letališki molilnici in ljudje, ki so si svoje preproge razgrnili kar sredi terminala in tam opravili molitev. Še nekaj smo se naučili tekom tega čakanja: tik pred molitvijo ni pametno hoditi na WC, ker se takrat večina ljudi odpravi umivat noge kar v lijake! No, tudi sicer stranišča na tem letališču niso presežek čistoče. Poskušali smo čim manj piti, da bi bilo treba čim manjkrat it tja.
3.) JEDDAH – JOHANNESBURG
Let naprej do Johannesburga je bil dolg 10h, ampak ker je bil to nočni let, poleg tega pa letalo skoraj prazno, smo vsi štirje popotniki uspeli dobiti vsak svojo celo vrsto sedežev in se pošteno naspati.
Sončni vzhod na višini približno 12 000m
4.) JOHANNESBURG – JEDDAH
Na poti nazaj, iz Johannesburga do Jeddah, smo prišli na letališče nekoliko pozno, ampak še vedno smo imeli dovolj časa do leta – po našem mnenju. A že pri okencu za check-in so nam povedali, da smo prišli zadnji trenutek. Ko smo oddali svojo prtljago, je eden od zaposlenih z nami tekel do naslednje kontrole, nas spravil hitro skozi in pospremil do letala. Občutek smo imeli, kot da bodo za nami zaprli vrata in letalo bo vzletelo. A dejansko smo spet eno uro sedeli in čakali na odhod. Očitno jim je točnost velika prioriteta 🙂 Tekom leta sva se midva zabavala z opazovanjem Afrike pod nami, saj smo leteli podnevi, let pa je bil ves čas nad kopnim. Tako sva od zgoraj videla ogromno jezero Malavi, krater Ngorogoro in Kilimandžaro! Janja in Tomaž pa sta gledala filme in presenečena opazila, da so filmi pri “neprimernih” prizorih cenzurirani ali pa kar izrezani.
Kilimandžaro z letala s kapo oblakov na vrhu
5.) PRESTOP V JEDDAH – DRUGIČ
Tudi tokrat je bil postanek v Jeddah približno 8h dolg, a za spremembo, so nam sedaj dovolili v lounge. To je bilo pa nekaj čisto drugega kot prej čakanje na terminalu! V lounge so udobni fotelji, pisalni kotički za delo na računalniku, velika televizija, kjer so se predvajali filmi, najboljši del vsega pa je bila malica! Obrok je bil kot na letalu, pa še dodaten sendvič in jogurt in neomejene količine kave oz. čaja. Luksuz! Sicer je bil lounge vseeno zelo natrpan, a mi smo uživali.
Rok je bil nad količino hrane v lounge navdušen
3h pred odhodom našega letala smo morali ta naš mini raj zapustiti (taka so pravila letalske družbe) in se vrniti v že poznan beden terminal. Spet smo se zabavali s poslušanjem obvestil v arabskem jeziku in klici k molitvam.
6.) JEDDAH – MILANO
Midva imava navado, da na koncu potovanja na zadnjem letu proti domu naročiva kakšen koktejl (gin tonic ali pa kakšen bakardi s sokom, kar se pač na letalu dobi) in nazdraviva na še eno uspešno prepotovano destinacijo. No, to na letih Saudie ni mogoče, ker kot muslimanska letalska družba ne strežejo alkohola – sploh! Sva pač naročila mangov sok, nazdravila, potem pa si našla vsak svojo vrsto prostih sedežev in preostanek leta prespala.
Preleteli smo praktično celo Afriko
ZAKLJUČEK
Če sva na poti v Afriko mislila, da je Saudia najslabša letalska družba, sva se nazaj grede premislila. Seveda ni to kakšen Qatar ali Etihad, je pa za preživet. Sploh če dobiš brezplačne sendviče, bi rekel Rok. No, pa imeti celo vrsto sedežev zase na nočnem letu tudi ni slabo 🙂 Tako da, če bo še kdaj kakšna poceni karta, letalska družba Saudia, greva z vami!
