Bivanje v pravi maroški kasbi

V Merzougi smo prenočili v »kasbah«, tipični arabski hiši. Včasih so bile to utrdbe, narejene iz blata, danes pa redke ohranjene služijo kot turistična znamenitost oz. hoteli. Naša kasbah je bila verjetno ena najboljših in najdražjih daleč naokoli. Kako to, se sprašujete? Na poti do Merzouge nas je ogovoril nek gospod in nam ponudil nočitev v njegovem hotelu Kanz Erremal plus izlet v Saharo s kamelami za dokaj ugodno ceno. Spoiler alert: na koncu cena sploh ni bila tako ugodna! Smo pa spali v zelo lepem hotelu, tik ob sipinah in jedli odlično hrano. Ne morete si predstavljati, kako smo zvečer vsi utrujeni od dolge vožnje in sestradani, ker nismo imeli pravega kosila, prišli v jedilnico. Tam pa samopostrežna večerja, hrana takšna in drugačna: maroška, evropska in še kaj drugega. In v tistem trenutku nas ni bilo čisto nič sram, da smo si šli večkrat iskat hrano.

Prizor, ki nama bo ostal v večnem spominu

Več o stričku Mohamedu, ki nas je prepričal za tole kasbo lahko preberete v objavi Vožnja preko Srednjega Atlasa.

S terencem v Saharo

Vedeti je treba, da se tista prava Sahara začne šele v Alžiriji. Tu v Maroku je le nekaj “peskovnikov”, nekaj zaplat oz. sipin mivke, imenovanih erg. Na primer, Merzougi najbližji erg je Erg Chebbi. Ko se ta maroška mivka konča, pridemo do kamnite ravnine na alžirski meji. In tja nas je naš striček Mohamed odpeljal s terenskim vozilom. Napokali smo se v njegov avto in že smo drveli čez sipine. Ko smo preživeli prvi šok (po)skakovanja po puščavi, je volan predal našim fantom, ki so tako lahko dobili svoje prve izkušnje off-road vožnje.

S terencem do alžirske meje, ker se maroške sipine končajo in spremenijo v kamnito puščavo

Ko smo končno prišli do alžirske meje, nas je tam čakala črna kamnita ravnina. Mohamed je s tal pobral naključen kamen in ga razbil na večji skali. Ko je kamen dal na polovico, so se v sredini pokazali fosili! Povedal nam je, da so tukaj fosili praktično v vsakem kamnu.

Konec sipin in začetek kamnite puščave

Kamenje na alžirski meji je polno fosilov

Na koncu smo obiskali še lokalno tržnico, kjer surovo meso za prodajo visi kar zunaj na soncu in ga obletavajo muhe. Mohamed nam je naročil berbersko pico. To je neke vrste pica-sendvič: spodaj je testo, gor je posuto mleto meso z začimbami, čez pa pride še eno testo. Z njim pico zaprejo in jo nato spečejo. Iz vljudnosti smo jo poskusili, čeprav priznam, da ni bila preveč dobra, pa tudi meso nam je bilo hudo sumljivega izvora.

Izlet v Saharo na kameljem hrbtu

Zvečer je bil čas za verjetno najbolj pričakovani del našega potovanja po Maroku: jahanje kamel in izlet v puščavo. Z vodičem Berberom smo se podali na dvorišče, kjer so imeli kamele. Glede na našo velikost in težo nam je izbral kamele. Zajahali smo vsak svojo kamelo in se podali približno eno uro daleč do oaze med sipinami. Samo jahanje kamel ni nič posebnega. Kamele se močno znojijo in ZELO smrdijo – pravi Nejc. Njegova je tako zelo smrdela, da je šel rajši peš 🙂 Meni je bilo jahanje v redu, moja kamela je bila pridna, ni oddajala kakšni čudnih zvokov ali vonjav in jaz sem na njeni grbi uživala. Najboljši je seveda razgled na oranžne sipine, ki se v večernem soncu še posebno lepo obarvajo.

izlet v Saharo s kamelaim

V oazi smo dobili dolgo želeno tipično maroško jed:tajine! To je pravzaprav kuskus z zelenjavo in mesom, vse to pa se kuha v posebni glineni skledi s špičastim pokrovom, ki se tudi imenuje tajine. Sledili so še “tradicionalni” plesi, vendar nam te stvari niso preveč blizu, saj se nam niso zdele pristne.

Kamele so pripravljene za povratek nazaj v Merzougo. V ozadju je mini oaza, kjer smo prespali.

Čeprav smo imeli na voljo šotore, smo se odločili, da bomo noč preživeli zunaj na prostem, pod tisočerimi zvezdami! Rok se je sicer malo bal morebitnih škorpijonov, ampak razen enega mačka, ki je poskušal spati na naših blazinah, ni bilo drugih živalskih obiskovalcev.

Zjutraj smo se povzpeli na eno izmed sipin in od tam opazovali čaroben sončni vzhod nad Saharo. Potem pa spet na kamele in nazaj proti hotelu. Bilo je čudovito in nepozabno.

Naša karavana v Sahari

Sahara!