Po dveh dneh v Sahari smo pot nadaljevali v notranjost Maroka, proti gorovju Visoki Atlas. Spet čisto drugačna pokrajina! Še vedno dokaj suho področje, malo zelenja, se pa tu začnejo dvigovati visoke oranžno-rjave gore.
Soteska Todra Gorge
Soteska Todra (Todha Gorge) ima čudovit začetek: zelena oaza datljevih palm in tipična maroška vasica v ozadju. Pot smo nadaljevali globlje v sotesko, ki se je vedno bolj ožala, dokler nismo prišli do točke, ko so se na vsako stran ceste dvigovale navpične, več 10 metrov visoke skalne stene.
Oaza ob vhodu v sotesko Todra
Soteska Todra (Todra Gorge)
Sledila je debata: ali pot nadaljujemo po glavni cesti proti znanim kasbam Ouarzazate ali pa čez gorovje Atlas do Cascades d’Ouzoud (slapov Ouzoud). V vodniku je pisalo, da za cesto čez Atlas potrebujemo terensko vozilo, ko pa smo spraševali domačine in policiste, so nam vsi zatrdili, da bomo tudi z našim avtom brez problemov prišli na drugo stran. Verjeli smo jim in se podali na pot.
Naša ekipa v nori soteski Todra.
Odločitev je bila več kot pravilna, saj nas je vso pot do gorske vasice Imilchil, cilja tega dne, spremljala čudovita pokrajina: z vetrno erozijo oblikovane gore, posušena in od sonca požgana trava, obdelovane in zalivane njive, datljeve palme … Zmanjka mi besed, da bi opisala to lepoto.
Preko Atlasa …
Težave z avtomobilom
Na vrhu prelaza Tizi Tirherhouzine (2706m) pa nam je zakuhal avto. Mimovozeči tovornjak je ustavil in nam z veseljem pomagal pohladiti motor. Pot smo nadaljevali po vedno bolj razrukani cesti, začele so se pojavljati težave z menjalnikom in vse je kazalo, da nam je spustila ena guma. Pozno popoldan smo prispeli do vasice Imilchil in prespali v edinem hotelu, ki ga premore.
Zjutraj nas je lastnik usmeril do vaškega mehanika, da zakrpa gumo in pogleda, kaj je narobe z menjalnikom. Delal je počasi, mi pa smo med tem opazovali vaščane pri njihovih opravilih, otrokom smo delili mini figurice Smrkcev, ki smo jih prinesli iz Slovenije in šteli, koliko koz oz. ovac lahko največ spravijo na streho avtomobila.
V Maroku koze ali ovce prevažajo kar na strehi kombija.
Mehanik je hitro našel luknjo v pnevmatiki in jo zakrpal, nato pa se je lotil iskanja izvora težave z menjalnikom. Ugotovil je, da neka cev sploh ni nataknjena, tja kamor bi morala biti, ampak ima na eni strani samo čep. Nič čudnega, da avto ne deluje pravilno in še dobro, da smo prišli tako daleč. Takrat se je začela delati gneča pri mehaniku. Moški iz vasi so hodili gledati to čudo: Kako se je pet belcev s pokvarjeno Kio znašlo v njihovi vasi?! 🙂 Ja, bili smo prava atrakcija. Mehanik je klical lastnika izposojevalnice avtomobilov v Fes in ga v arabščini nadrl, potem nam povedal, da avto lahko popravi, ampak da bo zelo drago. Seveda, samo naj ga popravi, nekako moramo priti dol s teh hribov in vrniti avto. Vsi skupaj imamo verjetno dovolj denarja za celotno popravilo. Ko nam je izstavil račun, je bila cena okoli 35€! V Sloveniji bi za tako popravilo dali vsaj 10x več! Z resnimi obrazi smo plačali račun in se odpeljali novi dogodivščini naproti.
Prazna guma, težave z menjalnikom … ampak vaški mehanik je vse popravil
Čep na koncu cevi! To je bil razlog za težave pri prestavljanju
PS: Ko smo vrnili avto, nam je lastnik avtomobila strošek popravila povrnil. Zanimivo, da znajo biti Arabci tudi zelo pošteni ljudje, čeprav smo imeli večino časa občutek, da samo iščejo načine, kako nas bi »nategnili« za kakšen evro ali dva.
