Pretekli večer smo preživeli v Great Otway National Park-u. Ta nacionalni park je en velik evkaliptusov gozd z veliko praproti vmes. Vse to rastje seveda ponuja odlične pogoje za življenje vse sorte živalic, ki smo jih z veseljem opazovali. Že med vožnjo smo videli cel kup različnih ptic, papagajev raznih barv, valabije (manjša vrsta kengurujev) in koale. Mi pa smo smo šli en večer tudi do jezera Lake Elizabeth iskat kljunaše. Spotoma pa smo videli še “glowworms”, svetleče črve in pa doživela sva pravo nočno moro – tako strah, kot naju je bilo ta večer, naju ni bilo še nikoli v življenju!
Juhej! Koalo smo našli!
Lake Elizabeth in iskanje kljunašev
Kljunaši so endemične avstralske živali. Gre za neke vrste mešanico med ptiči in sesalci. Te živali so podobne bobrom s to razliko, da imajo kljun in da ležejo jajca. Veliki so do 60cm in zelo plašni. Iz svojih brlogov pridejo le ob zori in mraku in takrat se jih lahko vidi, ko plavajo po jezeru. Z lokalnim vodičem Brucom smo se dogovorili za približno enourni izlet po jezeru Lake Elizabeth, kjer naj bi živeli kar štirje kljunaši – in to je veliko. Na našo žalost so kljunaši izredno plašne živalce, ki se samo vsake toliko pojavijo na gladini vode, potem pa se hitro spet skrijejo. Bojijo se vsakega zvoka ali ropota. Enega smo recimo da videli. Tako samo glava in kljun sta pogledala ven iz vode.
Kljunaš
Glowworms ali svetleči črvi
Ko smo se vračali od jezera do parkirišča, smo opazili še t.i. glowworms, svetleče črve. V popolni temi se ti črvički (dejansko je to ena vrsta insektov) lepo nežno modro svetijo in ustvarjajo prijetno romantično vzdušje … malo spominjajo na božične lučke. Kakorkoli, po vrnitvi do avtomobila, sva z Rokom vzela njegov tripod in šla v čisti temi nazaj v gozd slikat ta pojav.
Glowworms ponoči
Smrtni strah v evkaliptusovem gozdu
Ko sva poskusila fotografirati te svetleče črve, sva nekaj časa poskušala različne osvetlitve, različne pozicije fotoaparata … da bi posnela najlepšo fotko. Kar naenkrat pa nekje blizu naju zaslišiva rjovenje neke živali. Jaz sem najprej pomislila na kakšno divjo mačko, Rok pa je pomislil na divje prašiče. Meni je zaledenela kri! Bila sva sredi gozda, v popolni temi, brez signala za mobitel … tam nekje blizu naju pa neka zver! Hitro sva začela hodit nazaj proti avtu in upala, da nama ne sledi. Naj še omenim, da sem na letalu gledala film Jurasic World in mi je domišljija delala še posebaj dobro.
Evkaliptusov gozd ponoči
Pot do avta se je vlekla v neskončnost. Hodila sva po ozki potki, vse naokoli pa visoka podrast in tista zver bi lahko vsak trenutek skočila izza nje. V mislih sem šla čez svoje življenje in premišljevala, če sem storila dovolj dobrega, da bom šla v nebesa 🙂
Great Otway National Park
Kasneje tekom dneva smo se vozili ob obali tega nacionalnega parka Great Otway National Park in na drevesu zagledali koalo. Seveda smo vsi stekli pod drevo in jo poskušali slikat, ona pa se je obračala stran. Aleš je potresel drevo, da bi nas pogledala, koala pa je zarjovela! Ja, čisto zares! Ta lušna, mala puhasta živalca, ki večino dneva prespi na drevesu in jé samo evkaliptus, ta mala živalca zna tako glasno in nevarno rjoveti! Z Rokom sva se spogledala. Ali je možno? Je možno, da sva se ponoči na smrt prestrašila koale? Je možno, da sva se teh živalic ponoči tako bala in čakala, kdaj naju bodo pojedle?
A ni luškana koala? 🙂
PS: če kdo ne verjame, kako strašna je koala, naj si pogleda tale posnetek na YouTube:
