Naslovni stavek sem slišala skoraj vsak večer 🙂 Jaz na potovanjih pogosto pozabim na hrano, saj se mi dogaja čisto preveč stvari, da bi lahko mislila še na jedačo. Sem se pa že doma psihično pripravila, da bo treba na potovanju s 3 fanti malo več jesti. Samoinicaitivno sem se javila, da prevzamem nabavo in pripravo hrane. Tipična hrana v Avstraliji in na Novi Zelandiji praktično ne obstaja, zato smo kuhali in jedli večinoma poznane stvari.
Hrana v Avstraliji in na Novi Zelandiji
Restavracije so drage!
Zaradi zelo obdavčenih gostinskih storitev tako v Avstraliji kot tudi na Novi Zelandiji smo se prehranjevanju v restavracijah načeloma odpovedali. Vedela sem tudi, da je hrana v trgovinah nekoliko dražja kot pri nas. Zato sva se z Rokom doma založila z makaroni, rižem, kašo, Knorr juhami, paštetami in konzervami rib. Lahko rečem, da je bila tretjina začetne teže najinih nahrbtnikov zaradi hrane in pripomočkov za kuhanje (gorilnik, posode, termovki). Tako smo vsak dan na potovanju skuhali po eno juho iz vrečke in pa neko rižoto, špagete, kašo, kuskus … in ji primešali tuno in kakšno konzervirano zelenjavo. Lahko si predstavljate, da so bili fantje “navdušeni”.
Poceni trgovine s hrano v Avstraliji in na Novi Zelandiji
Na našo srečo imajo tudi v Avstraliji trgovine Hofer, ki so občutno cenejše od ostalih avstralskih trgovin. Lahko bi rekla, da so cene tam primerljive našim. Na Novi Zelandiji Hoferja še ne poznajo, najboljši približek pa je diskontna prodajalna Pak’n’Save. Tako smo tudi potem, ko smo pojedli zaloge hrane iz Slovenije, nadaljevali s tako – študentsko – prehrano. Nekajkrat pa smo izkoristili avstralske BBQ – žare, ki so v raznih parkih, kampih brezplačno na voljo popotnikom. Takrat pa je Rok najbolj užival, saj je lahko pekel klobase, pleskavice, perutničke … meso torej! 🙂
Poleg visokih cen, nas je najbolj ob živce spravljal njihov kruh. No … če temu lahko rečemo kruh… Pri nas se to imenuje toast, oni pa drugega kot to sploh ne poznajo. In tako smo vsako jutro z žalostnimi obrazi mleli tiste prazne toaste, brez okusa in brez kalorične vrednosti.
Tipična avstralska hrana in tipična novozelandska hrana
Vsake toliko smo si privoščili malo »več« in šli poskusit kakšno tipično lokalno hrano, ki je sicer Avstralci in Novozelandci nimajo, saj je večina stvari prevzetih od Angležev, a vseeno se najde kakšna malo bolj njihova specialiteta. So si pa pri večini jedi neenotni, od kod izvirajo: Avstralci trdijo, da je neka jed njihova, Novozelandci pa ravno obratno. No, pustimo, da se sami zmenijo te stvari in rajši poglejmo, kaj smo si privoščili mi.
Jedli smo fish and chips, ki je dejansko ocvrt ribji file in ocvrt krompirček. Poskusili smo tudi slavni avstralski Vegemite – precej ogaben namaz za na kruh iz kvasnega ekstrakta. Novozelandci imajo enak namaz, ki pa se imenuje Marmite in nič boljši 🙂 Znane so tudi sladkarije iz beljakov – po naše španski veterci, oni pa temu rečejo meringue. V primeru, ko ima španski veterc čez še smetano in sadje, pa je to torta pavlova. Za zajtrk se tam doli pogosto jé bacon and eggs, to je popečen pršut ali šunka in umešana jajca. Po želji pa se doda še kaj zelenjave. Zelo znane in dobre so tudi mesne pite, meat pie. Daleč najbolj všeč pa so nam bili novozelandski burgerji iz verige Burger Fuel in sladek krompirček, kumara fries (kumara je vrsta sladkega krompirja).
Lačni torej nismo bili, za gurmane pa Avstralija in Nova Zelandija tudi nista 🙂 No … razen če iščeš odlično azijsko hrano. Te pa imajo na pretek in je res dobra … a tudi draga.
Ker imava z Rokom navado, da z vsakega potovanja v domačo kuhinjo prineseva kakšen nov recept, ga bova zapisala tudi na blog. Iz Avstralije sva si izbrala torto Pavlova; z Nove Zelandije pa burgerje in sladek krompirček (klikni na povezavo, da vidiš najine recepte).
2 komentarja
Seveda imajo kruh, samo najti ga je treba. 🙂 Miljoni izseljencev so tudi prinesli svojo kulinariko s sabo.
Ja, seveda, v posebnih pekarnah se ga dobi, v večjih trgovinah in supermarketih pa prodajajo le toaste.