Mesto Oaxaca in okolica – izleti v okolici Oaxace

1,3K

Oaxaca (izgovorjava Oahaka) je prijetno mesto v osrednji Mehiki. Že samo mesto je prijetno, z zanimivo kolonialno arhitekturo, njegova okolica pa ponuja še veliko več: naravo, predvsem pa je ohranjene kar nekaj staroselske tradicije. Tu je toliko za videti, da sva midva tu ostala kar 4 dni – pa veste, da se na potovanjih nikjer ne ustavljava predolgo 🙂 Če imate dovolj časa, je en teden v Oaxaci super za raziskovanje in doživetje Mehike. Izleti v okolici Oaxace ponujajo marsikaj: piramide in druge arheološke ostanke geotermalni mineralni vrelec Hierve el Agua, veliko rokodelskih delavnic, možnosti za pohajkovanje, odlično kulinariko …

Izleti v okolici Oaxace

Oaxaca

Najprej namenimo par besed samemu mestu Oaxaca. Oaxaca je sicer veliko, a ne preveliko mehiško mesto. Ni tako natrpano, ni tako divje kot npr. Ciudad de Mexico, ima ogromno zgodovine in kulture in je zato “must see” v Mehiki. Priporočava sprehod po centru mesta (ki ni zelo velik in ga lahko prepešačiš). Zaradi svoje kolonialne arhitekture je Oaxaca na UNESCOvem seznamu kulturne dediščine. Cerkve so ena lepša od druge, zelo poznan in pohvaljen pa je tudi botanični vrt v centru.

Poglejte pa si tudi številne grafite oz. poslikave po mestu. So lepe, zanimive in večinoma z globokim sporočilom. Največ jih je v predelu Jalatlaco, blizu centra mesta. V Oaxaci sva doživela tudi praznik Dia de los Muertos – več o tem si preberi tule: Dia de los Muertos (dan mrtvih) – največji mehiški praznik.

Vsekakor priporočava tudi obisk Mercado de Artesanias – rokodelske tržnice, kjer ponujajo ma prav vse, kar se ustvarja v Oaxaci in njeni okolici.

Najbolj zanimivo nama je bilo v Oaxaci to, da so (vsaj v osrednjem delu mesta) vse hiše relativno nizke. Večinoma imajo samo eno nadstropje. Nizke stavbe v kombinacijami z dovolj širokimi ulicami naredijo mesto precej “zračno”, prijetno.

Najdebelejše drevo na svetu (Arbol del Tule)

V vasici Santa Maria de Tule poleg cerkve stoji ogromna cipresa, ki velja za najdebelejše drevo na svetu. Obseg njenega debla je kar 42m! Tole drevo se nahaja le 9km iz Oaxace in ga ni težko najti. Povedati pa moram, da je bilo drevo “zaprto” zaradi pandemije v času najinega obiska. To pomeni, da se ni dalo stopiti do drevesa samega, vmes je bila ograja. Se je pa dalo seveda, drevo prav lepo videti. No, saj se tako veliko drevo težko skrije 😉

Teotitlan del Valle – vasica, znana po svojih vezenjih

Vasica Teotitlan del Valle je majhna in predvsem staroselska vasica. Tja sva prišla v nedeljo zjutraj, ko so imeli na glavnem trgu tržnico. Z veseljem sva se sprehodila skozi živahne prehode med stojnicami, opazovala ljudi, ki so nakupovali in se pripravljali na praznik Dia de los Muertos. Prebivalstvo se še danes močno identificira kot Zapoteki in govorijo tudi svoj, čisto poseben jezik. Zapoteki v vasici Teotitlan del Valle so znani predvsem po svoji tehniki vezenja preprog, ter po naravnem pridobivanju barv za svojo volno. Seveda sva si tudi midva ogledala, kako pridobivajo barve in kako nastanejo njihove preproge. Ustavila sva se v delavnici Josefina Mdz. Artesanias y Tapetes, nedaleč stran tržnice.

Demonstracija tkanja: od ovčje volne do preproge

Prijazna gospa, ki je govorila lepo, počasno in razumljivo španščino z nama, z domačimi pa je hitro in odrezavo zapoteščino, je za naju pripravila celo demonstracijo. Za vezenje preprog potrebujejo najprej volno. To dobijo pri ovcah, vendar je ovčja volna na začetku groba in umazana. Pokazala nama je, kako z naravnimi sredstvi volno umijejo, jo nato počešejo, navijejo v nitke in nato v klopčiče. Že to je bila cela umetnost za naju!

Naslednji korak je bilo barvanje volne. Pri gospe Josefini in tudi v večini ostalih delavnic v vasi Teotitlan uporabljajo naravna barvila. Osnova za njihova barvila je ličinka, ki živi na kaktusih v tem delu Mehike. Imenujejo jo cochinilla (izgovorjava kočinilja). Ko to posušeno ličinko zdrobijo, dobijo močno rdečo barvo (in to ni kri ličinke, pač pa sokovi, ki jih ličinka pije iz kaktusa). Če želijo katero drugo barvo, potem tej rdeči primešajo različne dodatke. Recimo kurkumo za oranžno barvo, limeto za svetlejšo rdečo, karbonat (sodo bikarbono npr) za vijolično barvo, indijo za modro itd. Mimogrede, indigo je tudi rastlina, ki raste v okolici!

Ko imajo volno želene barve, sledi še tkanje. To je najbolj zamudno delo. Za eno preprogo potrebujejo okoli 2 tedna – ali več, odvisno, kako kompleksen je vzorec na preprogi. Zelo nama je bila všeč ena preproga z zapoteškim znakom za krog življenja. Pa niti ni bila tako draga. Le težka in velika je bila, zato se nisva odločila za nakup. Naslednjič, ko bova v Mehiki, morda 😉

Arheološki ostanki: Mitla in Monte Alban

V okolici Oaxace je tudi kar nekaj arheoloških najdišč. Zaradi pandemije so vse manjše piramide zaprte, odprti sta ostali le Mitla in Monte Alban. Monte Alban se nahaja na hribu nad Oaxaco in naj bi bil (obredni) center Zapotekov vse iz leta 500 pr. Kr. Mitla pa se nahaja v samem centru današnjega mesta Mitla, 40km JV iz Oaxace. Mitla naj bi bila prav tako izrednega pomena za Zapoteke. Najbolj omembe vredni so izredno precizno narejeni mozaiki, ki predstavljajo krog življenja.

Hierve el Agua

Tega naravnega fenomena sva se že dolgo veselila. Pozimi sva gledala resničnostni šov Race across the World in na poti sta se dva udeleženca ustavila tudi v Hierve el Agua. Gre za naraven “infinity pool”, torej bazen na robu planine. Bazen je nastal iz depozitov, ki jih mineralna voda tu odlaga. To je pomenilo toplo vodo za kopanje, čudovite razglede na dolino in še naravni fenomen – tako velike depozite mineralov.

Pot do Hierve el Agua je dolga, prašna, strma, ena cesta je zaprta, drugje domačini ne dovolijo prehoda … Zato sva se odločila, da greva do Hierve el Agua z javnim prevozom. To pomeni pretirano nabasan pick-up avto, ki ima v zadnjem, tovornem delu klopi, kjer lahko sedi še dodatnih xy (preveč) ljudi. Ko je avto poln, odpelje. Za tjagrede so naju praktično čakali, da sva skočila v prtljažnik in že smo se odpeljali. Vozili smo se po res strmih makadamskih cestah, se srečevali z drugimi avtomobili, nas pa je zadaj premetavalo. No, če bi nas samo premetavalo. Mene je bolj skrbelo to, da se bomo kje zvrnili čez rob ceste dol v prepad. 1,5h smo se vozili in 1,5h nisem bila mirna. Nazajgrede sva bila pri avtomobilu med prvimi in si zagotovila sedež v “kabini”. Veliko bolj udobno in prijetno se je bilo peljati tam.

Hierve el Agua – končno sva izstopila, plačala vstopnino in se odpravila proti temu “čudu”. Tam pa … razočaranje! Ogromno ljudi, umazana voda, naravni bazenčki pa niso bili nič posebnega. Če sva že prišla tako daleč, se greva vsaj malo namočit, sva si rekla. Hodila sva naokoli in iskala najbolj čisto vodo. Na koncu sem se jaz le opogumila in zaplavala v enem nekoliko večjem bazenu, Rok pa je protestiral in ostal na suhem. Posledica: pogrizle so ga mušice! Torej, Hierve el Agua je bil morda nekoč lep, morda je komu še danes lep. Midva sva videla že kaj lepšega in bi si rajši prihranila dolgo vožnjo do tja in nazaj za ogled česa drugega. Vsak pa naj se sam odloči. Spodaj je nekaj fotografij za predstavo.

Mezcaleria in mlin za mole

Povsod v okolici Oaxace boste videli oznake za MEZCAL oz. MEZCALERIA. Mezcal je mehiška žgana pijača, ki nastaja iz agave, je zelo podobna tekili, vendar ni čisto prava tekila. Tekila je namreč narejena le iz modre agave (ene točno določene vrste agave), mezcal pa je lahko iz katerekoli agave. Zelo lepo je videti dolge nasade agave, še bolj zanimivo pa si je ogledati proces pridelave mezcala in samo pijačo tudi poskusiti. Midva sva to storila že v kraju Tequila, kjer pridelujejo tekilo, tako da sva mezcal samo poskusila, nisva pa šla na ogled proizvodnje.

Mole pa je mehiška omaka, posebaj pa je priljubljena v okolici Oaxace. V mole gre vse možno (paradižnik, čokolada, piškoti, čili, čebula, česen, kruh, sezam …), vse to potem zmeljejo, dodajo vodo in ta-da! Omaka je nared. Ogledala sva si mlin Los Remedios v kraju Santiago Matatlan, kjer so nama pripravili kratko demonstracijo in razlago omake mole.

Črna keramika v Santa Maria Coyotepec

Za področje južno od Oaxace je značilna črna keramika. To ne pomeni, da keramiko pobarvajo na črno, pač pa je že sama glina naravno črna. V vasi Santa Maria Coyotepec je cel kup obrtnih delavnic, kjer lahko vidite, kako keramiko oblikujejo in potem seveda kupite izdelke. Najbolj slavna je Dona Rosa Pottery, kjer imajo res veliko ponudbo izdelkov.

Za samo degustacijo pa sva se ustavila v manjši delavnici, kjer nama je prijazna gospa pokazala, kako ona oblikuje glino ter poskusila naučiti še naju. Izkazala sva se za precej “lesena” na tem področju. Hitro sva ugotovila, da je boljše, da njej pustiva, da dela to, kar obvlada, midva pa rajši samo gledava.

Atzompa – razgledna pot

V bližini Monte Alban se nahaja še eno nekoliko manjše arheološko najdišče – Atzompa. Žal je bilo v času najinega obiska zaprto “por pandemija” (zaradi pandemije). Ker pa sva že bila tam, sva se odločila, da se malo sprehodiva. Atzompa je na hribu nad Oaxaco in ponuja lepe razglede na mesto spodaj in njegovo širšo okolico. Zrak tam gor je prijetno hladen, borovci pa oddajajo nežne vonjave.

Mimo je prišel domačin s svojim sinom in psom in naju povabil, da mu slediva po razgledni poti. Slabih 15 minut hoje čez travnik in med borovci – na poti sem skoraj pohodila še tarantelo! – in že smo bili na robu. Oh, kakšen razgled! Pogled se odpre daleč naokoli, na posamične vasice, na hribe in doline. V večerni svetlobi je bilo prav lepo.

Santiago Apoala

Tole je nekoliko bolj oddaljen kraj od Oaxace in za ta izlet je potrebno imeti cel dan ali pa celo dva. A vseeno je Santiago Apoala izredno lep kraj in tudi izredno pomemben. Za ljudstvo Mixtekov (Mištekov) naj bi bila to zibelka njihovega ljudstva. Tu naj bi bila njihova prva naselbina in če gremo še bolj v legende, naj bi iz tukajšnjega slapu prišli prvi voditelji Mištekov. Kakorkoli, Apoala ponuja čudovit kanjon in še lepše slapove, v katerih se da tudi kopati. Pravi oddih v naravi in odmik od mestnega vrveža v Oaxaci.

 

V okolici Oaxace se da početi marsikaj, ampak tole je za nekaj dni tam več kot dovolj aktivnosti 🙂 Midva sva v Oaxaci večino časa precej uživala. Upam, da vam tole koristi in boste v Oaxaci tudi vi uživali.