Cepiva, antimalariki in potovanje po jugu Afrike

Afrika je v naših glavah pogosto povezana s slabo higieno in nevarnimi boleznimi. Tako verjetno ni čudno, da naju je skoraj vsak, ki je slišal, da sva potovala po tej celini, vprašal: “Kaj pa cepiva? Proti katerim boleznim sta se cepila? Ali sta jemala antimalarike?” In najin odgovor preseneti večino ljudi, saj situacija na jugu Afrike sploh ni tako grozna, kot si marsikdo predstavlja. Midva osnovne informacije o cepivih in drugi preventivi za potovanja črpava s spletne strani Zdravi na pot + nazaj, potem še malo pobrskava po spletu in, če je potrebno, se oglasiva tudi na posvetu v popotniški ambulanti. Presenetljivo, nobeno cepljenje za Južno Afriko ni obvezno! Kaj pa se vseeno splača pa piševa spodaj.

Poglejmo sedaj, kakšna preventiva se priporoča za potovanja na jug Afrike in kako zaščitena sva se odpravila v države Južna Afrika, Bocvana, Lesoto in Svazi (več o samem potovanju lahko prebereš tukaj).

Slovenska in mednarodna cepilna knjižica

Hepatitis A

Hepatitis A je bolezen jeter, ki se prenaša preko hrane in vode. Midva sva se proti tej bolezni cepila že nekaj let nazaj, ko sva začela več potovati izven Evrope. Čeprav roko na srce, če pogledate tuje potovalne ambulante, priporočajo cepljenje proti hepatitisu A tudi za Slovenijo. Pa vsi dobro vemo, da velike nevarnosti za to okužbo pri nas ni. Kakor koli, za učinkovito zaščito sta potrebni dve dozi cepiva v razmaku 6 mesecev. Cena cepljenja v popotniški ambulanti je približno 35€ za odmerek, torej 70€ za oba skupaj.

Hepatitis B

Hepatitis B je prav tako vnetje na jetrih, ki pa se prenaša s krvjo in pri spolnih odnosih. Od leta 1998 je cepljenje proti tej bolezni obvezno za otroke, ki vstopajo v osnovno šolo, tako da je večina mlajše generacije že cepljena. Jaz sem se cepila, ko sem v službi začela delati z biološkimi vzorci, Rok pa je še ne-cepljen. Dokler ne potrebuješ infuzije v kakšni zakotni bolnišnici, se načeloma ni treba bati te okužbe.

Tetanus

Tetanus ali mrtvični krč je bakterijska bolezen, ki prizadene skeletne mišice. Vsi smo bili kot otroci cepljeni proti tetanusu in kdor želi, mu na 10 let pripada poživitveni odmerek, ki ga brezplačno prejmeš pri osebnem zdravniku. Tudi midva sva šla po ponovno cepivo pred potovanjem v Afriko.

Rumena mrzlica

Rumena mrzlica je virusna bolezen jeter in se prenaša s piki komarjev. Za vstop v Južno Afriko je cepljenje potrebno le, če prihajate z območja, kjer ta bolezen razhaja (Afrika in Južna Amerika okoli ekvatorja). Jaz sem se cepila pred potovanjem v Ekvador, Rok pa zaenkrat tega cepiva še ni potreboval.

Malarija je najpogostejša tropska vročinska bolezen, ki jo prenašajo komarji. Proti malariji ni cepiva, obstajajo samo različne vrste antimalarikov – tablet za preventivno preprečevanje razvoja bolezni. V predelu Afrike, ki sva ga obiskala midva, malarija ni velik problem. Razumeti pa je treba, da imajo Južna Afrika, Lesoto, Svazi in Bocvana sušno in deževno dobo. Sušna doba je v času našega poletja, deževna doba pa v času naše zime. Komarji in posledično malarija so prisotni le tekom deževne dobe in še kakšen mesec po njenem zaključku. Pa še to le na določenih delih držav: celoten Svazi ter vzhodni del Južne Afrike, okoli mozambiške meje in v parku Kruger. Za preostali, večinski del Južne Afrike, celoten Lesoto in južni del Bocvane pa malarija ni problematična.

Antimalariki Malarone in močan sprej proti komarjem

Midva sva potovala tja ob koncu sušne dobe, ko je verjetnost za okužbo z malarijo najmanjša. Odločila sva se, da antimalarikov ne bova jemala, sva jih pa imela za vsak slučaj s seboj. Velja namreč, da, če se pokažejo prvi znaki bolezni, vzameš 4 tablete Malarone naenkrat in s tem nekoliko omiliš simptome, potem pa si čim prej poiščeš zdravniško pomoč. Bolj kot zdravila pa so pri preprečevanju malarije pomembna oblačila: ob zori in mraku je zelo priporočljivo imeti kožo pokrito, tisti del, ki pa ostane izpostavljen, pa se namaže z repelentom, ki vsebuje vsaj 30% DEET. Imava pa še en razlog, zakaj nisva jemala antimalarikov: inkubacijski čas, torej čas od okužbe do prvih znakov bolezni je med 3-4 tedni. To pomeni, četudi naju bi pičil kakšen okužen komar, bi bila ob razvoju bolezni že doma, kjer naju bi lahko učinkovito pozdravili.