Nasveti kako preprečiti višinsko bolezen v Južni Ameriki

1,3K

Za začetek si prosim preberite objavo o višinski bolezni. Tam sem napisala vse osnove te bolezni: simptome, kako se ji izogniti in katera zdravila pomagajo. V tej objavi pa bova podala še nekaj nasvetov kako preprečiti višinsko bolezen oz. nasvetov za lažje prilagajanje na višino v državah Južne Amerike. Piševa o svojih izkušnjah. Če ima še kdo kakšen nasvet, pa ga delite v komentar.

Kako preprečiti višinsko bolezen v Južni Ameriki – nasveti

Čile

V Čilu so visokoležeči vsi obmejni kraji z Bolivijo in severna meja z Argentino. Večina popotnikov bo za izhodišče raziskovanja severnega Čila izbrala San Pedro de Atacama. Ta kraj je na višini 2800m in je odličen za nekajdnevno aklimatizacijo. Raziskujte bližnjo Valle de la Luna, Valle de la Marte in laguno Cejar, potem pa se lahko odpravite na izlet do »Lagunas Altiplanicos« oz do gejzirjev Tatio, ki so že preko 4000m visoko.

Argentina

Tudi za Argentino velja, da so visokoležeči kraji ob meji s Čilom in Bolivijo. Izhodišče tu je Salta, ki pa je na višini le 1800m in kot taka ni ravno primerna za pravo aklimatizacijo. Smiselno je prvi premik narediti do kraja Purmamarca na višini 3000m, od tam pa potem lahko delate dnevne izlete do Salinas Grandes ali Humahuace, ki so že konkretno preko 4000m. Vsekakor priporočava, da se po izletu do npr. Salinas Grandes vrnete oz. spustite na nižje ležeče kraje.

Bolivija

Joj, Bolivija – tu je navadno največ težav z višinsko boleznijo. Celotna zahodna Bolivija namreč leži na vsaj 3000m, večinoma pa še veliko več kot to. Torej, če prihajate iz Slovenije (ali drugih nižjeležečih krajev), je najbolj smiselno izbrati letališče Santa Cruz, ki leži v tropskem delu Bolivije. Od tam pa se postopoma dvigujte proti ostalim, višjim krajem. Sucre bo verjetno prvi naslednji kraj, ki je že na višini 2800m, dalje je Potosi na 4000m, Salar de Uyuni je le na 3600m, Laguna Route pa je od 4300m pa do 3600m. La Paz se razprostira na višini od 3600m do 4200m, jezero Titikaka pa na 3800m. Zadnja naj bo Sajama, nacionalni park na višini 4200m.

Številni popotniki pridejo v Bolivijo iz Peruja ali pa Čila, kar po navadi pomeni, da so vsaj delno že aklimatizirani. Vseeno velja, da se dvigujte počasi in premišljeno.

Peru

V Peruju se višine spet malo »umirijo« – če jih primerjamo z Bolivijo. Kdor pa pride direktno v Peru, pa bo prav gotovo imel nekaj težav z višino. Lima, glavno mesto Peruja in navadno odskočna deska za raziskovanje države namreč leži ob morju. Večina turistov bo hitro želela v Cusco, od koder bo potem raziskovala okoliške inkovske izkopanine. Mesto Cusco je na 3300m, Ollayatambo in preostala Sveta dolina Inkov (Valle Sagrado) pa je na 2800m, Machu Picchu samo na 2400m, kar je že zelo normalno. Torej, spet velja pravilo: počasi! Najprej si oglejte Valle Sagrado (ni slaba ideja, če si prenočišče poiščete tam in ne v Cuscu), potem Machu Picchu, šele potem nadaljujte dalje v okoliške gore. Npr. slavna Rainbow mountain ima vrh na kar 5130m! Prav tako je visoko ležeča tudi Laguna Huamantay, Ausangate trek je izredno naporen ravno zaradi visoke nadmorske višine, saj se spi tudi na 5000m! Tja se odpravite šele potem, ko si boste pogledali ves Cusco in njegovo širšo okolico.

Proti severu so v Peruju še ene čudovite gore: Cordiliera Blanca, ki je tudi vsa na visoki nadmorski višini. Izhodišče, kraj Huaraz je na 3000m, vse lagune za trekinge pa so že nad 4000m.

Ekvador

Če boste prileteli v Ekvador, boste pristali v Quitu, ki je na višini okoli 2800m. To je ravno prav za aklimatizacijo. Preživite par dni v glavnem mestu in njegovi okolici, preden se odpravite na kakšen treking – recimo na vulkan Pichincha (4500m), do lagune Quilotoa ali pa v nacionalni park Cotopaxi (3500m). V Ekvadorju so gore že zelo »ozke«, kar pomeni, da boste hitro prišli z ene strani na drugo in zato ni toliko izpostavljenosti visoki višini, razen seveda, če greste na treking oz. vzpon na konkreten vulkan.

 

Kolumbija in Venezuela imata visoko ležečih krajev bistveno manj, ostale države pa jih sploh nimajo. Zato ne bom posebaj poudarjala, kako in kaj. Zlato pravilo, ki velja povsod: dvigujte se počasi. Ne glede na to, v kateri državi, na katerem koncu sveta ste. Ko ste na višini nad 3000m, ste izpostavljeni tveganju za višinsko bolezen, ki pa ne samo da ni prijetna, lahko je zelo nevarna.