Plaža Al Seifa je bila najina prva postojanka v Omanu. Ker je bil ravno vikend, je bilo tam veliko ljudi in tako sva imela zelo dobro priložnost opazovati dinamiko življenja v Omanu. Preden pa opiševa svojo izkušnjo vikenda v Omanu, je treba razložiti dve stvari: kdo so Omanci in kdaj je pri njih vikend.
Omanci
Začnimo z ljudmi: Omanci so tradicionalno Arabci, ki živijo na področju države Oman. Moški so oblečeni v tipične dolge bele halje imenovane dišhadaša, na glavi imajo bele kape, čez pa si ob pomembnih trenutkih poveznejo še ruto, da nastane turban (tako kot pri nas moški nosijo kravate imajo oni turban). Ženske nosijo dolge obleke z dolgimi rokavi (imenovane abeja) in naglavne rute. Najbolj tradicionalno oblačilo je čisto črne barve, se pa lahko barve te obleke razlikujejo glede na regijo Omana.
Poleg teh ljudi v Omanu živijo še Beduini, to so nomadi v puščavah, pa Indijci in Pakistanci – poceni delovna sila, ki opravlja večino težaških in neprijetnih del. Na koncu pa omenimo še majhen odstotek priseljencev, zahodnjakov, ki so si v Omanu našli dobro službo. To je to, pisana mešanica narodov, skupaj približno 3 milijone, ki živijo v ogromni državi – 15x večji od Slovenije.
Rok v tradicionalni omanski obleki
Vikend v Omanu
Ker je Oman muslimanska država, pomeni, da je njihov sveti dan petek. Tradicionalno je bil v Omanu vikend v četrtek in petek. Ampak, če želijo poslovati z zahodnim svetom, potem dejansko to lahko počno samo tri dni: ponedeljek, torek in sreda. To seveda ni najbolj ugodno za biznis, zato so se pred leti odločili in spremenili svoj vikend na petek in soboto. Tako jim vseeno ostanejo 4 dnevi za trgovanje s preostalim svetom.
Plaža Al Seifa
Midva sva v Oman prišla v soboto zjutraj, torej na njihov zadnji dan vikenda. Ker je bilo vroče in ker sva si res želela kopanja v morju, sva seveda po hitrem ogledu Muškata šla na bližnjo plažo Al Seifa. Dolga peščena plaža ob Indijskem oceanu je bila tipična omanska mešanica kultur: na eni strani si je senčnihk postavila neka bela zahodnjaška družina, kjer so bile vse ženske v bikinijih. Ne daleč stran sta se v vodi kopali dve Omanki v popolni opravi: dolge hlače, majica in ruta na glavi. Kontrast, ki se ga ni dalo prezreti! Na drugi strani plaže je bilo več indijskih družin z veliko otroki, ki so se lovili po plaži, igrali kriket (kako stereotipno ;)) in potem šli tudi vsi kar v oblekah v vodo, sicer ženske brez naglavnih rut, ampak v pajkicah in tunikah, moški pa v kratkih hlačah in majicah. Bilo je živahno in prijetno.
Na levi Indijke in Omanke v dolgih oblekah, na desni pa zahodnjaki v kopalkah
Obtičali v pesku na plaži
Počasi se je sonce začelo spuščati in čas je bil, da se vsi ti ljudje odpravijo proti domu. Ampak trije avtomobili so bili nekako smešno parkirani na plaži. Ni trajalo dolgo, da sva ugotovila, da so vsi trije obtičali v mehkem pesku. In potem se je začela predstava.
Najprej so vsi ti Indijci (in bilo jih je gotovo blizu 20) porinili in rešili LandCruiserja (Toyotin 4-pogonec). Druga skupina je odkopavala kolesa Discovery-a (Land Rover 4×4) in pod njih podlagala raznorazne materiale. Tudi njim je uspelo spraviti avto ven iz mivke prvem poskusu. Največ težav je imel nek Dodge, ki sploh ni bil 4-pogonec! Porivali so ga, podlagali stvari pod kolesa, jih odkopavali … ni šlo, vsakič, ko so poskusili, so se kolesa vrtela v prazno in se samo še bolj pogreznila. Potem se je spet opogumil tisti LandCruiser, prišel na mivko in z gurtno poskusil potegnit Dodga iz zagate. Tudi to ni bilo uspešno … poskušali so ničkolikokrat, vmes je še LandCruiser zakopal, da so še njega reševali … A Dodga se ni dalo premakniti. Situacijo je rešil Jeep Rubicon. Mala igračka, če pogledaš na hitro, ampak močna zadeva! Vozil jo je nek mladec, važen na polno seveda, ampak tudi Dodga je potegnil ven v prvem poskusu.
Na levi: eni porivajo LandCruiserja, zadaj je Dodge globoko v pesku, Rdeči Rubicon na desni pa je ravno prišel pomagat
Da se je še malo bolj pobahal, je začel dirkati po plaži in po sipinah. Kmalu se je od nekod pojavilo še nekaj podobnih norcev in vse kar smo lahko videli in slišali je bilo rohnenje motorjev in frčanje mivke po zraku.
Lekcija za naju
Naju je dogajanje navdušilo! Bilo je tako mirno in sproščeno … nedeljsko, pač. Aja, ups, sobotno 😉 Najboljše pa se nama je zdelo, da so vsi ti ljudje, čeprav tako različni bili tam skupaj in ni nihče nikogar grdo gledal. Sožitje. Poleg tega pa sva tudi midva imela najet terenski avto in tekom potovanja po Omanu sva načrtovala kar nekaj vožnje po mivkastem terenu. Zato je bilo opazovanje odkopavanja nasedlih avtomobilov prava lekcija za naju. Da sva v živo videla, kaj je koristno storiti, kaj nevarno in nesmiselno.
Aja, kaj pa sva midva počela? Nič, sedela sva tam opazovala dogajanje, Rok je slikal, Katarina se je smejala … zvečer sva si naredila večerjo in, ko so vsi odšli, tam postavila šotor in prespala kar na plaži.
Najin kamp prvo noč v Omanu
