Reykjavik je glavno mesto Islandije, ki leži na geografski širini 64°N in je s tem najsevernejša prestolnica na svetu. Poleg tega pa je to tudi največje mesto v državi, kjer živi kar polovica islandskega prebivalstva – 120 000! Če pomislimo na našo majhno Ljubljano, v primerjavi z Reykjavikom sploh ni majhna, saj imamo približno 2x več prebivalstva!
Kaj se splača pogledati v Reykjaviku?
– Harpa
Koncertna dvorana Harpa je nova pridobitev v Reykjaviku. Zgrajena leta 2011 in postavljena tik ob Atlantik rahlo spominja na hamburško filharmonijo. Nedavno je prejela tudi prestižno arhitekturno nagrado za sodobno arhitekturo, nagrado Mies van der Rohe.
Arhitekturno pojasnilo k stavbi Harpa:
Harpa je kot dom islandski filharmoniji in orkestru. Je prva stavba v projektu revitalizacije vzhodnega dela pristanišča. Stavba stoji na ključni točki, kjer se mestni vrvež stakne z oceanom. Posebaj zanimivo je oblikovana steklena fasada: ta s pomočjo LED luči spreminja svojo barvo glede na trenutni letni čas. V notranjosti obiskovalca pričaka ogromen sprejemni prostor, ki ga omejujeta na eno stran steklena fasada, na drugo stran pa impresivna črna betonska stena s primesjo vulkanske mivke.
– Perlan
Na drugi strani mesta, na manjši vzpetini stoji Parlan (dragulj v prevodu), zbirališče tople vode. Šest ogromnih rezervoarjev s kapaciteto vsak s po 4 milijoni litri služi kot zaloga vode v primeru kakšne naravne katastrofe na Islandiji. Na vrhu le-teh pa stoji ogromna razgledna kupola. S to prenovo, dograditvijo kupole so staro (industrijsko) stavbo spremenili v turistično atrakcijo. V kupoli je namreč sedaj restavracija in bar, ki ponujata odlične razglede na celoten Reykjavik.
– Nordic House Reykjavik
Stavbo je projektiral znan finski arhitekt Alvar Aalto z namenom, da bi Islandijo povezal z ostalimi nordijskimi narodi. Tako v hiši najdemo knjižnico s poudarkom na nordijski literaturi, bistro, ki streže nordijsko hrano, muzej oz. razstavni prostor ter trgovino z nordijskim dizajnom. Stavba je tudi pomemben kraj kulturnih dogodkov na Islandiji, npr islandski filmski festival, nordijski modni bienale in podobno.
Arhitekturno pojasnilo k Nordic House:
Za vse ljubitelje arhitekture je zanimiva knjižnica v Nordijski hiši, ki s svojim svetlim ambientom in majhnimi kotički za branje ustvarja prijetno okolje za prebiranje literature. V knjižnico se vstopa na nivoju pritličja, potem pa se prostor poglobi za dve nadstropji. V hiši je večino pohištva oblikoval arhitekt, ob oblikovanju pa je pred ceno izdelave mislil na osnovne človekove potrebe in značilnosti. Za primer: vsi materiali, ki se jih človek dotakne, so na dotik topli.
Muzeji v Reykjaviku
Islandija je na splošno znana po velikem številu nenavadnih muzejev. V Reykjaviku imajo poleg klasičnih muzejev (zgodovinski muzej, umetnostna galerija …) še cel kup malo posebnih muzejev: npr. Muzej punka, ki je v prostorih nekdanjih javnih WC-jev, Muzej kitov, v katerem hranijo kita v naravni velikosti pa Falološki muzej, po domače muzej penisov in še bi lahko naštevala.
Centralna tržnica v Reykjaviku
Tržnica v centru Reykjavika je kraj, kjer se da dobiti in poskusiti vso tipično islandsko hrano (od fermentiranega morskega psa do odličnih sladic), kupiti tradicionalne islandske puloverje lapopeyse ali pa se nagledati vse možne šare, ki jo ljudje prodajajo. Definitivno zanimiv vpogled v kulturo. Opozorilo: tržnica je odprta le med vikendi!
Stavba parlamenta Alþingishúsið
V tej stavbi je nekoč živel in deloval danski kralj, princ oz. njun namestnik, kadar je prišel na obisk. Zavedati se je treba, da je bila Islandija do leta 1944 pod dansko oblastjo. Danes pa je ta ista stavba sedež islandskega parlamenta. Načeloma nič tako nenavadnega, dokler ne vidiš, da je na pročelju še vedno danska krona in to očitno nikogar ne moti 🙂
Hallgrimskirkja
Ta cerkev je največja cerkev na Islandiji in s 73m visokim zvonikom tudi med najvišjimi stavbami na Islandiji. Zanimivo je cerkev posvečena znanemu islandskemu pesniku Hallgrimurju Petturssonu in ne kakšnemu svetniku, kot je to pri nas v navadi. Dokaj moderna zunanjost (cerkev je bila dokončana leta 1986) naj bi spominjala na bazaltne stebre oz. na tok lave, notranjost pa je sicer zelo svetla, a kot je za luteranske cerkve značilno, tudi dokaj prazna. Razen ogromnih orgel (ki jih menda ves čas čistijo in so zato redko v uporabi :)) in velikega križa ni drugih okraskov.
Čeprav je Reykjavik glavno mesto, pa sploh ne daje občutka nekega velemesta, nama se je bolj zdela to ena malo večja vas 🙂 Za sprehod po mestu in ogled vseh glavnih znamenitosti je dovolj pol dneva.