Little Snake Canyon v prevodu pomeni Mali kačji kanjon. Gre za izredno ozek kanjon v gorstvu Al Hajar v Omanu. Tole zanimivost je našla Katarina, jaz se namreč bojim kač in bi to dolino že samo ob omembi imena preskočil. Huh, še dobro, da sem bil zaposlen do zadnjega trenutka pred potovanjem in je Katarina dala ta izlet vseeno v program. Poleg svoje vijugaste oblike namreč nima kaj dosti veze s kačami.
Little Snake Canyon je ime dobil zaradi svoje kačaste oblike
Little Snake Canyon
Little Snake Canyon je mali bratec večjega kanjona Snake Canyon. Skozi prvega (malega) se lahko hodi ali plava (podobno kot Wad Shab, le z manj zelenja), skozi drugega pa se pleza, spušča, skače … pravi canyoning, pač. Oba kanjona sta relativno blizu skupaj in zarežeta globoko v Omansko gorstvo Al Hajar med dvema vasicama Tikhaha in Bilad Sayt.
Vstop v kanjon
Dostop do Little Snake Canyon
Ker sva vstop v kanjon iskala kar slabo uro, tu pišem koordinate parkirišča, od koder se jasno vidi začetek kanjona: 23°14’26″N, 57°26’15″E. Iz smeri kraja Nakhal boste do kanjona prišli z navadnim avtom, z druge strani, pa je cesta samo za terenska vozila.
Preprosto nora cesta! Ali najdeš avto in cesto na sliki?
Rok gre sam med “kače”
Katarina se je ta dan počutila precej slabo, zato sva se odločila za manjšo verzijo kanjona, torej Little Snake Canyon. Na pohod v kanjon pa sem z 1L vode in fotoaparatom v drybag-u šel sam. Že na začetku so mi domačini povedali, da v kanjonu ne bo veliko vode in da ta se bo na ta račun predvidena 1h hoje v eno smer prepolovila. Od parkirišča sem po 10 minutah hoje in plezanju po večmetrskih balvanih prispel do ustja ozkega kanjona in začel hoditi po ozki soteski. Sprva je bil res suh, nekje na sredini pa so se le pojavila tri jezerca. V enem sta se namakala dva domačina. Z žalostnim izrazom sta potožila da sta prišla z druge strani kanjona in da je to edina voda, ki sta jo videla. Enaka zgodba je bila z moje strani. Jezerce je bilo globoko meter in pol in dolgo nekaj metrov in kmalu sem se jima pridružil pri ohlajanju v vodi.
Prijetno se je bilo ohladiti v kanjonu
A bolj kot samo jezero je bila presunljiva oblika kanjona. Voda je oblikovala približno 150m globoko sotesko s popolnimi krivuljami in čisto gladkimi stenami. Šele ob takih prizorih se človek zave, kakšno moč ima narava!
Gladke stene so posledica dolgoletnega delovanja vode na skale
Opozorilo
Do kanjona pot pelje večino časa po soncu, zato liter vode zame ni bil dovolj. Obvezno je pokrivalo za glavo, priporočljive pa so t.i. tevice. Torej odprta športna obutev, s katero se lahko gre tudi v vodo. Skale po dnu so namreč zelo ostre in neprijetne za bosa stopala, hkrati pa je v jezercih tudi polno ribic, ki te grizljajo v noge. V tako suhem letnem času sem pohod v kanjon in nazaj opravil v slabi uri, kadar pa je vode (in posledično plavanja) več, pa je trajanje pohoda nekje 2h.
Brezplačna masaža nog z ribicami v kanjonu 🙂
Za konec pa še slika sončnega zahoda z najinega kampa za to noč. Pa naj še kdo reče, da Oman ni lep 🙂
Sončni zahod v gorstvu Al Hajar
