Lovrenška jezera – biser Pohorja

3,8K

Lovrenška jezera veljajo za biser Pohorja, a midva sva z obiskom odlašala vse do nedavnega. Toliko stvari je za videti in vedno naju je vleklo nekam na tuje. Po eni strani je tale karantena kar priročna zadeva, da bomo končno spoznali našo Slovenijo. Tokrat sva se odločila, da je že skrajni čas, da si Lovrenška jezera ogledava. Izbrala sva eno popoldne po službi, ko naj bi bilo še manj ljudi, vremenska napoved je bila lepa in sva “pičila” proti Rogli. Izkazalo se je, da ljudi popoldan res ni bilo več, sonca pa tudi ne. Ravno nad Roglo se je naredila neka koprenasta oblačnost. Nič zato, izlet na Lovrenška jezera je bil vseeno čudovit.

Lovrenška jezera

Kadar razmišljamo o hribih, navadno vedno pomislimo na Gorenjsko. A vendar imamo tudi drugod po Sloveniji lepe, strme, visoke in razgledne hribe. Pohorje je zagotovo eden takih. Najbolj vzhodni obronki Alp , svež zrak in goste gozdove za številne sprehode.

Pot na Lovrenška jezera

Pot na Lovrenška jezera je res enostavna. Izhodišče je na Rogli, pri hotelu Planja. Tam, kjer se navadno kupi vozovnice za smučanje. Od parkirišča je treba prečiti travnik (pozimi smučišče), potem pa gre pot v gozd, kjer je ves čas dobro označena z markacijami in smerokazi.

V glavnem gre pot ves čas po ravnem. Spusti ali vzponi so minimalni, pot pa ves čas široka, utrjena, da se ne moreš izgubiti. Zato je primerna res za vsakega. Nobena posebna kondicija ni potrebna, pa tudi ne oprema. Vsekakor je treba imeti čevlje za hojo po gozdnem terenu (ne it v natikačih, prosim 😀 ) in pa kakšen topel kos obleke, ker je na Rogli kar precej hladneje kot pa v dolini.

Po približno 1h hoje malo gori, malo doli, predvsem pa po ravnem skozi pohorske gozdove sva prispela do Lovrenških jezer. Najprej sva zagledala veliko jaso, polno nizkih borovcev (ruševja). Ko sva zagledala to, sva pomislila: “Že tile nizki borovci sredi visokih smrek delujejo kot jezero. Zeleno jezero.” Ko sva se vzpela na opazovalni stolp, pa sva med zelenjem opazila čisto črna jezera – taprava Lovrenška jezera.

Razgled iz razglednega stolpa ni samo na jezera spodaj, ampak tudi daleč naokoli. Ob lepih dnevih se menda vidi tudi Glossglockner, midva pa sva videla le obrise gora v nizkem soncu, ki je končno posijalo pod oblaki. Sledil je še sprehod po urejenih potkah med ruševjem in do jezer, nato pa povratek nazaj proti avtu.

Natančen opis poti najdete na hribi.net.

Nastanek Lovrenških jezer

Mene vedno zanima, kako je nekaj nastalo. In tako me je seveda tudi tukaj zanimalo, kako so ta črna Lovrenška jezera nastala na vrhu Pohorja.

Vedeti je treba, da gre za visokogorsko barje – Lovrenško barje, ki velja tudi za eno najvišjih barij v Sloveniji (1520m). Na vrhu slemena Planika, kjer so današnja Lovrenška jezera, je za vodo nepropustna kamnina. Čez to kamnino se je z leti nakopičila velika količina šote, ki pa ima zelo dobro sposobnost zadrževanja vode. Tako je seštevek nepropustne kamnine, in zemlje (šote), ki drži vodo, vodil do nastanka barja. Lovrenška jezera nimajo pritoka v obliki reke ali potočka, tudi ne izvira. Vsa voda, ki se tu zadržuje, je posledica padavin. Sedaj pa si predstavljajte, kako zelo dobro sposobnost zadrževanja vode ima šota, da še v višku poletja tu nikoli ne zmanjka vode.

Ok, sedaj vemo, da je šota tista, ki drži vodo, ampak zakaj ni tukaj samo močvirje ali mah? Kako so nastala Lovrenška jezera? V tej nepropustni plasti  šote so se zaradi erozije oblikovale kotanje, kjer se voda še lažje zadržuje. In to so današnja Lovrenška jezera.

Izlet na Lovrenška jezera je super popoldanska tura, sprehod v naravo, da se nadihamo malo svežega zraka in nagledamo lepot naše Slovenije. Po koncu hoje si lahko pogledate še “sprehod med krošnjami” – nov razgledni stolp na Rogli, ki pa je bil v času najinega obiska zaprt (korona pa to 😉 )