3,K

Septembra je na Cipru večina pokrajine rjave in suhe. Le nekaj je krajev, ki tudi poleti ostanejo zeleni in imajo kaj sveže vode. Poleg gozda v hribih, je zelena in tudi zelo lepa soteska Avakas (Avakas Gorge). Gre za ozko in približno 3km dolgo sotesko na polotoku Akamas na skrajnem zahodu Cipra.

Dostop do soteske Avakas Gorge

Menda so se na Cipru načrtno odločili, da cest na polotoku Akamas ne bodo urejali. S tem želijo preprečiti masovni turizem in imeti nadzor, kdo se vozi na polotok. Zaradi slabih cest je namreč treba najeti šoferja s terenskim vozilom, ki lepo mastno zaračuna za to, da te pelje naokoli.

Makadamska cesta in Nissan Micra

Soteska Avakas je na začetku polotoka in do nje je le 2km makadamske off-road ceste. Midva seveda ne bi bila midva, če ne bi poskusila do soteske priti kar z najinim najetim avtomobilom: Nissan Micro 🙂 Pot sploh ni tako slaba – ali pa je Rok izredno spreten voznik, ker sva do parkirišča pri soteski prišla brez večjih težav. Jaz sem ga še mirila, da naj gre bolj počasi, saj ne moreva dohiteti Defenderjev, s katerimi so vozili turiste. Še bolj zabavno je bilo, ko sva se peljala nazaj, že stran od soteske. Tam, kjer se konča asfalt je parkirišče in neka družina z navadnim najetim avtomobilom je ravno parkirala ter se pripravljala za pešačenje do soteske. Ko so videli, kakšen majhen avto se je pripodil po makadamu, so kar obstali. Res jih je bilo hecno videti, kako so z odprtimi usti stali in gledali za nama. Ali so se tudi oni opogumili za nadaljevanje vožnje, žal ne veva.

Se pa ni za vse tako dobro izšlo. Do vhoda v sotesko namreč vodita dve cesti. Ena gre ob obali do Toxeftra Beach, druga pa prej zavije v notranjost. Midva in tudi vsi Defenderji smo se peljali po obalni cesti, ki je bila, kot rečeno, čisto lepo prevozna. Na parkirišču pa sva srečala dva Nemca, ki sta iskala pomoč, saj sta se s svojim majhnim najetim avtomobilom zataknila na tisti drugi cesti. Iskala sta voznika Defenderja, ki bi jima pomagal povleči avto iz zagate. Priporočava torej uporabo obalne ceste in previdno vožnjo.

Soteska Avakas Gorge: lepote in nevarnosti

Soteska je naravnost čudovita. Septembra je sicer vode notri bolj malo, a vseeno je kontrast med suho okolico in zeleno in vodnato sotesko opazen. Manj vode pa pomeni tudi lažjo hojo skozi sotesko. Ob večjih deževjih npr. pozimi, lahko voda tako naraste, da je treba na določenih mesti tudi zakorakati po strugi. Midva teh težav nisva imela. Potka je bila normalno prehodna, med skalami je bilo prijetno hladno, zaradi ožine soteske sva itak ves čas hodila po senci, tako da naju niti pripekajoče sonce ni motilo. Edino nevarnost so predstavljali ptiči v soteski. Višje zgoraj v skalnih votlinah gnezdi ogromno število ptičev (večinoma golobov). Nevarno postane, ko ti ptiči s svojim prestopanjem, vzletanjem in pristajanjem na skalah, prožijo kamenje. Dejansko ne bi bilo neumno s seboj imeti čelade, tako kot jo nosiva za v hribe 🙂

Soteska Avakas Gorge je turistično zelo obljudena

V času najinega prihoda je bilo na parkirišču parkiranih kar 8 Defenderjev in računajte, da se je z vsakim pripeljalo povprečno 7 turistov plus vodič! A ravno zaradi nevarnosti padajočega kamenja in splozke podlage v soteski, vsi vodiči peljejo svoje skupine le do prve zožitve v soteski, nato pa se obrnejo. Midva sva hodila dalje in se kmalu znašla sama med visokimi stenami, džungli podobnim rastjem in zlobnimi golobi 🙂 Na trenutke naju kraj močno spominjal na Wadi Shab v Omanu, ki ima podobno obliko in barvo skal, le nekoliko širši je.

Dolžina izleta v Avakas Gorge

Cel najin “sprehod” v sotesko je trajal dobro uro. Lahko bi bila nazaj v parih minutah, če bi se obrnila takrat kot vse ostale turistične skupine. Lahko pa bi hodila tudi 2h, vse do konca soteske in nazaj. Sama hoja ni naporna, saj gre ves čas bolj ali manj po ravnem, edino previdno je treba stopati, ker so kamni spolzki – jaz že vem, ker sem na enem drsečem kamnu izvedla neko čudno pirueto in pristala v vodi oz. golobjih iztrebkih 😀

Kdor bo v bližini, mu ogled soteske vsekakor priporočava in vas opogumljava, da se da do vhoda pripeljati tudi s svojim avtom 😉

Ohladitev na plaži White River Beach

Po ogledu soteske priporočava še ohladitev na bližnji plaži White River Beach. Kot že ime samo pove, se na tej plaži reka (White river) izliva v morje. V poletnih mesecih, ko je deževja malo, tudi reka presahne, ostanejo pa okrogli, od reke obrušeni kamenčki na plaži. Nekateri so čisto majhni, spet drugi pa veliki kot kakšna palačinka. Posebnost plaže so številni kamniti “možicli”, ki so jih ljudje postavili iz teh obrušenih ploščatih kamnov. Na hitro plaža zgleda kot kakšna gorska pot, kjer se “možicli” uporabljajo za označevanje prave smeri. Seveda sva tudi midva doprinesla k izgledu plaže in zgradila svojega možicla 🙂