Kako (ne)varen je Salvador v resnici?

Ko sva začela načrtovati potovanje v Salvador, so naju močno prestrašile raznorazne objave na internetu o tem, kako je Salvador najbolj nevarna država na svetu, kako se tam umori dogajajo na vsakodnevni ravni. Ampak na drugi strani pa so bili zapisi popotnikov, ki so bili v Salvadorju in vsi po vrsti so pisali o tem, da še nikjer niso srečali tako prijaznih ljudi, ter se počutili popolnoma varne.

vojska v salvadorju, varnost
Prisotnost vojske je v Salvadorju opaziti na vsakem koraku

Komu sedaj verjeti? Jaz sem pač optimist (Rok bi rekel, da sem naivna) in sem z veseljem verjela slednjim, Rok pa se je Salvadorja kar precej bal. Prebral je vse možne zapise ljudi, ki so jih oropali, si zapisal nevarne lokacije in predele države, kamor ne smeva zaviti … Med drugim je našel tudi tale zemljevid, kjer so označeni nevarni deli Salvadorja. To je bilo potem najino vodilo pri načrtovanju potovanja: izogibava se rdečim točkam na zemljevidu.

Zemljevid nevarnih predelov v okolici glavnega mesta

Takole pa je zgledalo potovanje po Salvadorju v realnosti:

OBOROŽENI VARNOSTNIKI

V Salvador sva prišla v zelo različnem stanju: jaz sproščena in navdušena nad toplim podnebjem, Rok bolj zategnjen in previden. Prevzela sva avto in se odpeljala proti najini prvi destinaciji. Na bencinski črpalki sem šla v trgovino in vrata mi je odprl oborožen varnostnik. Pa ne oborožen tako malo – bolj za hec, s kakšnim pendrekom. Ne, ta tip je imel OGROMNO puško, cev je imela premer nekaj centimetrov. Takrat pa je mene stisnilo: Kam sva to midva prišla!? V naslednji trgovini je bil spet pri vratih oborožen varnostnik in v naslednji tudi in tako naprej … v dveh dneh mi je bila prisotnost puške pred trgovino že normalna, pred banko pa celo zaželena. Tako sem se bolj varno počutila.

Koliko varnostnikov vidiš na sliki? Prav vsak ima eno ogromno puško!

VOJSKA NA CESTI

Naslednji šok je bila pogosta prisotnost vojakov ob cesti in po mestih. Naju sicer niso nikoli ustavili, menda pa imajo pogosto razne racije, kjer iščejo tihotapce. Posebno pogoste so te kontrole na področju blizu meje s Hondurasom. Saj načeloma ni to nič takega, si mislite. No, ampak povem, da je tudi meni nagnalo strah v kosti, ko sem recimo v majhni vasici videla konvoj 4 vojaških avtomobilov. Na prtljažniku vsakega od teh pick-up vozil je sedelo po 6 do zob oboroženih vojakov. S tem mislim oblečeni v neprebojne jopiče, čelade, v rokah spet neke ogromne puške … Saj ne, da se bojim vojakov, sva se pa zamislila, kaj se dogaja v Salvadorju, da morajo biti vojaki tako opremljeni in v tako velikih številih.

Konvoj oboroženih policistov se pelje skozi majhno vasico
vojska v salvadorju, varnost
Čisto običajen dan v mestu … vojska na sprehodu

STRELJANJE

Potem se je zgodilo: bila je najina druga noč v Salvadorju in kampirala sva pred nekim guesthousom. Zjutraj me zbudi pokanje. Najprej mi ni bilo nič jasno in sem mislila, da sanjam. Ampak pokanje kar ni nehalo. Počasi sem se predramila in ugotovila, da to očitno nekdo strelja s puško. Zlezeva iz šotora, pogledava naokoli … nikjer nikogar, nihče ne vrešči, torej očitno to streljanje ni nič posebnega.

No, in tudi teh zvokov sva se hitro navadila, saj so naju spremljali vsako jutro in vsak večer, pa še kdaj vmes. Streljanje sva slišala tudi v parku El Imposible in ker je bil tam z nama vodič, sva ga takoj vprašala, kaj je to, kdo se strelja in če to ni nič nevarno za nas. Jaz sem naivno vprašala, če so to morda lovci, ki v gozdu lovijo živali. William, vodič, se je samo zasmejal in dejal: “Ne verjamem, da kdo strelja živali, bolj verjetno gre za kakšno vojaško zadevo. Ampak to je normalno, nihče se ne obremenjuje s tem.” 

Najboljši znak: prepovedano streljanje! Tega se v Salvadorju ne držijo ravno 🙂

MAČETE

Mačeta je v Salvadorju tako kot pri nas mobitel. Vsak jo ima! Ljudje hodijo ob cesti in v roki ali pa opasano čez hrbet nosijo mačeto. Tako kot prisotnosti vojske in varnostnikov, se je v Salvadorju treba navaditi tudi mačet. Kamorkoli greš, jo boš srečal. Oz. takole: kdor nima puške, ima gotovo mačeto. Če je še ne vidiš, jo ima gotovo nekje skrito, verjemi 😉

Vodič, ki naju je peljal do slapu v Juayua – z mačeto seveda.

OBOROŽENI ROPI 

Ropi se dogajajo večinoma v večjih mestih. Zanimivost, ki sva jo opazila: imajo drive-thru bankomate! Z avto se zapelješ do varovanega in ograjenega bakomata in denar dvigneš kar sede v avtomobilu. S tem so zmanjšali možnosti za napade na ljudi, ki so ravno dvignili kakšno lepo vsoto denarja.

Drive thru bakomat
Takole pa to zgleda iz avtomobila 🙂

Rok pa se je najbolj bal oboroženih ropov na turiste, saj je prebral prigodo dveh popotnikov, da so ju na neki razgledni točki obkrožili nepridipravi, jima naslonili pištolo na čelo, dokler jim nista izročila vsega kar sta imela: fotoaparatov, kamer, računalnikov, oblek … ostal jima je samo prazen avto. (zgodba je objavljena na portalu iOverlander). Tega se je Rok najbolj bal, zato sva računalnik, denar in njegov fotoaparat skrivala v avtomobilu … še sama ne vem, kje točno je bilo vse skrito. Nekaj je bilo gotovo pri rezervnem kolesu 🙂

Prej omenjeni vodič William nama je povedal, da se največ umorov in kriminala še vedno dogaja med dvema skupinama Salvadorcev. Spor izhaja še iz časa državljanske vojne, ki se je sicer uradno že končala, neuradno pa je obračunov še vedno zelo veliko. Le-ti pa se dogajajo predvsem v glavnem mestu San Salvador. Turisti so redko tarča nasilja. Gvatemala na drugi strani pa je nekaj drugega … tam je turistov več in tam je oboroženih ropov več. Odlično! Celo potovanje sem Roka mirila, da bo v Gvatemali boljše, manj nevarno, potem pa slišiva tole. In sva še v Gvatemali fotoaparat, razstavljen na prafaktorje, skrivala pri rezervnem kolesu pa nekje pri motorju in kaj-jaz-vem-kje-še-vse 🙂

NAJINA IZKUŠNJA IN NASVETI

Do konca potovanja sva se prisotnosti vojske na vsakem koraku že navadila, prav tako tudi streljanja in mačet. To je pač del vsakdana v Salvadorju. Pravijo, da če je v bližini vojska ali varnostnik, potem je vse v redu. Bati pa se moraš takrat, ko ni nikogar. Takrat se bo zagotovo nekaj zgodilo.

Midva sva po Salvadorju naredila kar veliko kilometrov, šla tudi v zelo neturistični vzhodni del države, pa se nama ni zgodilo nič. Hvalabogu! Lahko, da je bila to samo sreča. Sva bila pa kar precej previdna in se ves čas držala naslednjih pravil:

  • Ponoči se ne hodi/vozi naokoli.
  • Ne razkazuj vrednih predmetov.
  • Avto vedno parkiraj na varovanem parkirišču.

Po najinem mnenju Salvador niti ni tako nevaren, kot se piše po medijih. Tudi Rok je na koncu rekel, da ga je preveč skrbelo za brez veze. Klasična popotniška previdnost je v Salvadorju na mestu, ni pa treba delati panike ali pa zaradi slabega slovesa v medijih Salvadorja sploh ne obiskati. Po najinem mnenju je to čudovita država in za turiste povsem varna.

Mačeta za obrambo! 🙂

Preberi si še

Napiši nama svoje mnenje :)

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!