Končno! Pa sva šla surfat! S tem športom sva se spogledovala že večkrat (obakrat, ko sva bila v Avstraliji, pa na Portugalskem, Južni Afriki in Novi Zelandiji), ampak si nikoli nisva vzela časa za učenje, pa tudi cene niso bile ravno nizke. Letos, ko sva planirala potovanje v Salvador, pa je bilo edino o čemer sva brala o tej državi: surfanje na najboljših valovih na svetu. Menda hodijo surferji s celega sveta v Salvador uživat na valove. Torej, greva tudi midva, za par dni na eno hudo plažo se učit surfat!
Surferska plaža El Tunco v Salvadorju
El Tunco
Na celotni salvadorski obali, ki je polna odličnih plaž s super valovi, je samo en manjši kraj turistično res razvit. Imenuje se El Tunco in obišče ga skoraj vsak turist v državi. Večina jih sicer pride direktno iz Gvatemale v El Tunco in potem gre tudi direktno naprej v Nikaragvo – kar je škoda, ker je Salvador zelo lep. Ampak vsaj El Tunco je zato res živahen kraj. In posledično tudi čisto drugačen od preostalega dela države. Cene so nekoliko višje, hostli in hoteli so vsi polni in se nahajajo en poleg drugega, restavracije, lokali, klubi, bari, sladoledarne, smoothiji, celo trgovina s spominki je tej majhni vasici! Nikjer drugje nisva videla razglednic, tu pa so jih imeli celo na izbiro!
Plaža El Tunco, Salvador
Čeprav se ponavadi izogibava turističnim krajem, pa nama je po dveh tednih osame, potovanja po krajih, kjer sva bila edina tujca, edina “gringota”, kar pasalo priti med ljudi, med backpackerje. Atmosfera v El Tuncu je čisto po surfersko sproščena, vsi naokoli hodijo v kopalkah, na vsakem koraku se vidi zagorelo telo, mišičaste postave blond dolgolasih Avstralcev, ki hodijo bosi po cesti, v eni roki nosijo surf, z drugo pijejo smoothie (ali pa koktejl to-go?). Nama je bilo že to noro opazovati.
Biti na chill
Nastanila sva se v hostlu Papaya Surfer’s Lodge, ki je center vsega dogajanja. Izposojajo surfe, imajo učitelje surfanja, imajo tudi bazen, viseče mreže v senci, internet, lep razgled … Midva sva res uživala. Zjutraj in popoldan sva šla surfat, vmes pa sva ležala v mrežah in se pogovarjala, napisala kaj za blog, za kosilo sva šla k sosedi na pupuse (salvadorske polnjene tortilje) in na ananasov in kokosov smoothie. Ohladila sva se v bazenu, potem malo poklepetala z ostalimi backpackerji, ki so večinoma vsi na daljšem večmesečnem potovanju in so kar težko razumeli, da sva midva samo 2 tedna tukaj 🙂 Ko se je začelo večeriti, sva šla spet na plažo in opazovala nor sončni zahod, potem pa nazaj v hostel, kjer smo se vsi gostje družili ob večernem pivu in si pripovedovali popotniške zgodbe ter igrali družabne igre.
Pač, bilo je noro in točno to, kar sva za konec potovanja potrebovala: morje, sonce, toplo vreme, nekaj športnih aktivnosti, čisto sobo in sproščeno atmosfero. Takoj bi podaljšala bivanje za par tednov!
Surfanje
Priznam, da me je bilo na začetku surfanja strah. Strah me je bilo tega, da mi ne bo šlo in bom prehitro obupala, tako kot se je to zgodilo z long boardom. Takrat sem po prvem padcu vrnila longboard in s tem zaključila svojo “kariero” 🙂 Zato je šel na uro učenja surfanja najprej Rok, jaz pa sem z obale opazovala in se poskušala kaj naučiti. Roku je šlo za začetnika kar dobro in seveda je hitro navdušil še mene. Naslednji dan sva se oba vpisala za učenje surfanja. Meni je bil dodeljen učitelj Martin, ki je govoril le par besed angleško, ostalo pa je potekalo v španščini. Jao! Moja španščina pa je bila tako dobra kot njegova angleščina, torej ničelna. A do konca ure sva se že čisto ujela in se vse razumela. Malo je pomagala mimika, tistih par pomembnih besed pa sem hitro osvojila.
Učitelj Martin razlaga, kako se pravilno stoji na surfu
Šola surfanja El Tunco
Učenje surfanja se je začelo na kopnem, kjer me je naučil, kako ležati na surfu in kako potem vstati. Po nekaj poskusih na suhem, sva se prestavila v vodo. Tam pa se je začel zabavni del.
Jaz sem ležala na surfu in čakala na njegov znak. Ko je rekel “Paddle!”, čofotaj, je pomenilo, da prihaja val in moram s kravlanjem dobili malo hitrosti. Ko me je val ujel, pa je prišel najtežji del: skočiti na surf in na njem tudi obstati. Prvič sem se zvrnila z deske že med kravljanjem. Naslednjih nekaj poskusov sem sicer uspela skočiti in tudi pristati na surfu, vendar preveč naprej ali pa ob strani, kar me je vrglo iz ravnotežja in spet sem pristala v vodi. Potem pa je prišel trenutek, ko mi je prvič uspelo obstati na surfu! Noro doživetje! Ker sem tudi že boardala, sem predvidevala, da se tudi surferska deska obnaša podobno in tako mi je na valu uspelo tudi nekoliko zaviti! Sem se že imela za profesionalko 🙂 Tako sva potem z Martinom vadila, on mi je dajal navodila, jaz pa sem začofotala po vodi, skočila na surf in zajahala val. Ura je minila čisto prehitro!
Rok uspešno jaha valove
Samostojno surfanje
Po jutranjem učenju sva šla popoldan z Rokom surfat sama. Jaz po eni uri učenja, Rok po dveh. Prej, ko je bil ob meni učitelj surfanja, se mi je zdelo surfanje dokaj preprosto. Sedaj, ko pa sem bila sama, pa je bila situacija precej bolj komplicirana. Kateri val izbrati? Da ne bo prevelik zame? In kako se valu izogniti, če se zanj ne odločim? Prej je za vse to poskrbel Martin, tokrat pa sem sama pač naključno izbrala en val in poskusila sama surfati. Napaka!
Val je bil OGROMEN! Seveda me je “skipal”, surf je letel po zraku, mene je val premetaval pod vodo kar lep čas, vmes me je od nekje udaril še surf in ko sem končno prišla do zraka, je do mene že tekel ves ogorčen Rok. Čisto prestrašen me je spraševal, če sem kaj poškodovana. Menda je vse skupaj zgledalo precej grozljivo. Razen rahlega pomanjkanja kisika mi hudega ni bilo, sem se pa odločila, da bom še nekaj naslednjih ur surfala le z učiteljem. Tako talentirana za surfanje očitno tudi nisem 🙂
Še bi surfala!
Tako sem preostanek tistega popoldneva preživela na kopnem in opazovala nekaj profesionalcev, kako so lovili valove in s surfom skakali po njih. Ja … nekega dne bom tudi jaz tako … sem si mislila. Če bi živela bliže oceana, bi gotovo začela bolj aktivno surfati, tako pa ne vem, kdaj bom spet imela naslednjo priložnost … Bomo videli 😉 Rok pa pravi, da je bilo surfanje odlično poskusiti, ampak plezanje je pa še vedno top šport. Glede na to, da (zaenkrat) živiva v Sloveniji, bova torej ostala pri športnem plezanju in hribolazenju.
El Tunco je zakon
Še nekaj koristnih podatkov:
- Cena izposoje surfa za cel dan je 10 – 15 USD (cca 8,7 – 13€)
- Cena ene učne ure surfanja je prav tako 10 USD
- Najboljši čas za surfanje je zgodaj zjutraj ali tik pred sončnim zahodom.
- Na El Tunco plaži se da surfati le popoldne, zjutraj je namreč zaradi plime v vodi preveč kamenja, kar pa ni varno.
- Bližnja plaža El Majahual je pravo nasprotje. Zjutraj je odlična za surfanje, popoldan pa je voda preplitka in moraš hoditi daleč na odprto, da prideš do primerne globine.
- Za iskanje učitelja in izposojo opreme je El Tunco najboljši kraj, najboljši valovi pa so menda na El Suznal oz. San Blas plažah.
