Objava je posodobljena po drugem potovanju v Ukrajino, avgusta 2017
Ukrajina ni del Schengena in tudi ne del EU. To pomeni, da je meja med Ukrajino in sosednjimi državami precej bolj stroga, kot smo vajeni znotraj Evropske unije. Neskončno dolge vrste, ure in ure čakanja, poskusi podkupovanja carinikov, “švercanje” raznorazne robe … Ja, vse to so mejni prehodi v Ukrajini. Sedaj, ko gledam nazaj je bilo zabavno, ko pa smo bili tam pa niti ne toliko.
“Starodobniki” v Ukrajini so nekaj običajnega
Mejni prehodi v Ukrajini – najine izkušnje in prigode
Prečkanje meje Poljska – Ukrajina na mejnem prehodu Korczowa/Krakovets, julij 2015
Prva dogodivščina na naši poti proti Ukrajini je bil že sam mejni prehod. Mejo smo prestopili na poljsko – ukrajinskem prehodu Korczowa. Precej dolga kolona, počasi smo se premikali. Še dobro, da smo bili v vrsti za »EU passangers«, sosednja kolona za »all passports« je bila bistveno daljša in se je premikala še počasneje. V tej koloni je bilo tudi videti bistveno starejše avtomobile, npr. Lade, pa prastari Golfi, moskviči in podobno. Tudi ljudje v avtomobilih so izgledali drugače. Meni so se vsi zdeli izredno zgarani, čeprav ne tako stari, so bili vsi precej zgubani, revno oblečeni, obvezno pa vsak s cigaretom v roki ali ustih.
Vozni park na meji se občutno spremeni. Iz povsem evropskega na Poljskem do precej slabšega v okolici meje
Meja je sestavljena iz poljskega dela in ukrajinskega dela. Ločeni stavbi, ločeni cariniki in policisti, ločeni pregledi avtomobila in potnih listov. Na poljski meji nas je carinik prosil, da odpremo prtljažnik in vprašal: »Do you have weapons, guns, drugs?« Oh, nisem si mislila, da smo tako sumljivi 🙂 Takrat se nam je zdelo to čakanje in pregledi ekstremno dolgi, a po izkušnjah kasneje, je šlo še hitro. Mejo smo prečkali brez večjih težav, le trajalo je precej dolgo, mislim da kakšni 2 uri.
Zanimivo je bilo predvsem to, koliko oborožene vojske je bilo na meji. Česa takega nismo bili vajeni. Po Balkanu, kjer so recimo da primerljive meje, nikoli nisva videla toliko vojske in tako strogih pregledov. Sploh na ukrajinski strani imajo na vozišču številne ležeče policaje, povsod okoli žičnato ograjo in zelo strogo kontrolo. Na primer: na listek napišejo, koliko ljudi je v avtu pred mejo in koliko za mejo.
Ukrajinska meja je bila ena bolj strogih, kar sva jih do sedaj doživela
Prečkanje meje Ukrajina – Poljska na mejnem prehodu Shehyni – Medyka, julij 2015
Ko smo se nekaj dni kasneje vračali iz Ukrajine nazaj na Poljsko, pa so nam jo na meji pošteno zagodli. Odločili smo se za izstop iz države na drugem mejnem prehodu, kot smo v državo vstopili. Načeloma ni s tem nič narobe, kajne? Pač, meni se ni zdelo, da bi se vozili po isti poti, razdalja pa je bila približno enaka ne glede na to, kateri mejni prehod izberemo.
“Vašega avta nimamo v sistemu”
Zapletlo se je na ukrajinski strani, ko najine Honde niso našli v sistemu. Izgledalo je, kot da smo prišli v Ukrajino peš, Honda pa se je tam znašla po čudežu. Veliko pregovarjanja, kako bi stvar rešili, ni pomagalo. Carinik je vztrajal, pojdite na mejni prehod, kjer ste v državo vstopili, tam bodo stvar uredili. Bila je že tema, ura 10 zvečer, mi utrujeni. Na razpolago smo imeli dve poti: krajšo, okoli 20km po slabi luknjasti makadamski cesti ali pa daljšo pot – 200km, do Lvova in potem nazaj po avtocesti. Časovno je bilo vseeno kje gremo. Ali se bomo 2 uri vozili po luknjasti cesti, ali pa 2 uri po avtocesti. Glede na to, da je gorivo v Ukrajini dosti cenejše kot pri nas smo se z lahkoto odločili za daljšo pot. Na mejnem prehodu smo bili okoli 1h zjutraj. In potem se je situacija ponovila:
Ste res prišli s tem avtom v Ukrajino? JA.
Niste avta kupili v Ukrajini? NE.
Na katerem mejnem prehodu ste prišli v državo? NA TEM.
Ni vas v sistemu. JA VEMO.
Počakajte v avtu, da uredimo zadevo.
Najin avto uradno nikoli ni prišel v Ukrajino
In smo čakali, dremali v avtu in upali, da stvar hitro mine. Dve uri kasneje so prišli po nas in nam povedali, da so nas našli na varnostnih kamerah, kjer se res vidi, da smo v državo vstopili z avtomobilom. Juhej! Spustili so nas nazaj na Poljsko. Zaradi osebnih razlogov nisem ravno navdušena nad Poljsko oz. predvsem nad Poljaki, ampak takrat pa sem bila vstopa na Poljsko izredno vesela.
Ko sem zgodbo povedala svojim poljskim sodelavcem, so mi povedali dve možnosti: ali smo naredili napako mi, ker avtomobila nismo prijavili ob prečkanju meje (menda je za to posebno okence na meji), ali pa so cariniki želeli le podkupnino.
Polnočna priprava večerje, med čakanjem na prestop meje
Prečkanje meje Poljska – Ukrajina na mejnem prehodu Korczowa/Krakovets, avgust 2017
Dve leti kasneje sva bila spet na poti v Ukrajino. Tudi tokrat smo se peljali preko Brna in Krakova in za prestop meje smo izbirali med že poznanima mejnima prehodoma: Korczowa ali Medyka. Korczowa je načeloma večji mejni prehod, kar navadno pomeni več gneče, lahko pa ravno zaradi velikosti odprejo več pasov in gre zato hitreje. Ker sva imela kar malo travme od prejšnjega prečkanja, smo preverjali spletne kamere na obeh mejnih prehodih in primerjali dolžino kolone. Posledično smo izbrali prehod Korczowa, saj je deloval bolj pretočno.
Jaz ne vem, kaj je tista spletna kamera snemala, ampak realnega stanja ne. Ko smo prišli na mejo, je bila kolona dolga več kilometrov! Premikali smo se izredno počasi ali pa se sploh nismo. Minila je ena ura, pa druga in tretja. Vmes smo že pojedli kosilo … pa še vedno nismo bili niti blizu meje.
Neskončna kolona na poljsko – ukrajinski meji
Podkupnina
Že prej smo se pogovarjali o možnosti, da bi pač cariniku dali nekaj “napitnine”, da nas spusti naprej. Ampak to nekako ni v našem stilu, pa tudi nismo vedeli, koliko bi morali dati, da bi bilo dovolj zanj in ne preveč za nas. No in potem se je po odstavnem pasu mimo celotne kolone vozil pripeljal svetleče bel Audi z ukrajinsko registracijo. Ustavil se je tik pred carinikom in iz njega je izstopil okrogel, nadut možakar v roza majici. Sprehodil se je do carinika in mu dal v roke štiri potne liste. Carinik je odprl prvega, vzel nekaj ven in potem potne liste vrnil možakarju. Ta se je usedel v avto in odpeljal čez mejo. Lahko si predstavljate, kako jezni smo bili!
Kakorkoli, naše čakanje na meji se je raztegnilo na debelih 7h! Ob 18h smo šele prišli čez mejo, pred nami pa je bila še doooooolga pot do Kijeva. Po slabih ukrajinskih cestah smo se vozili celo noč in v Kijev prišli šele ob 4h zjutraj.
Ko smo bili še nasmejani na poti v Ukrajino. Po 7h na meji so ti nasmehi nekoliko splahneli
