Mesto znanstvenikov – Uppsala

Uppsala je univerzitetno mesto slabih 100km severno od Stockholma. Sicer je 4. največje mesto na Švedskem, a vseeno za polovico manjše od Ljubljane (meni se je zdelo to zanimivo, ker sem mislila, da so vsa mesta po Evropi veliko večja kot pri nas), poleg tega pa tu delež priseljencev kar 25%. Švedska je že na splošno znana po tem, da je sprejemala veliko priseljencev in je na ulicah to tudi opaziti. Črni, beli, rumeni … ljudje vseh ras in narodnosti! Nekateri se hecajo, da so na Švedskem Švedi že v manjšini 🙂 Tako hudo verjetno še ni, je pa mešano narodno sestavo gotovo z lahkoto opaziti.
Katedrala v Uppsali, ikona mesta

Univerza v Uppsali je najstarejša skandinavska univerza in je temu primerno gostila veliko slavnih znanstvenikov, med drugim so tu delovali tudi Anders Celsius (po njem se imenujejo stopinje celizija), Anders Jonas Ångström (znanstvenik, ki se je ukvarjal s spektroskopijo in je uvedel enoto Å za merjenje valovanja svetlobe) in Svante August Arrhenius, ki je prvi uporabil pojem aktivacijske energije in zanjo tudi sestavil enačbo. Za kemika, kot sem jaz, seveda zelo zanimivi ljudje 🙂

Znanstveniki Celsius, Ångström in Arrhenius*

Najbolj znan pa je gotovo Carl Linnaeus, ki je prvi poimenoval rastline z latinskimi imeni. Dandanes se v Uppsali nahaja Linnaeusov vrt, ki ga je urejal Linneaus sam, ga uporabljal za svoje študije in tudi za učne namene, saj je bil profesor na univerzi in je v vrt vozil svoje študente.

Carl Linnaeus ob koncu 18.stoletja

Vrt je razdeljen na več delov. Na eni gredi so samo trajnice, v drugi enoletnice, v tretji jesenske rože (tiste, ki cvetijo jeseni), potem je tu še greda s spomladanskimi rastlinami, v enem vogalu je uredil neke vrste močvirje in tam rastejo samo močvirske rastline. Na drugi strani pa je uredil reko in ob njej je rečno rastje. Potem je še topla greda, kjer uspevajo tropske rastline, potem pa je tam še opičja hiša, v kateri je imel Linnaeus nekaj opic, vendar je bila hiša v času mojega obiska zaprta, zato ne vem, če so opice še vedno prebivalke vrta. Dejansko je znal ta Linnaeus na majhni površini ustvariti pogoje za veliko število rastlin.

Linnaeusova shema vrta, vir: http://www.coimbra-group.eu/uploads/2012/Uppsala-Linnaeus%20Gardens.pdf
Gredice z enoletnicami
Ribnik in “močvirje” v Linnaeusovem vrtu

Uppsala je prijetno mestece in ponuja dovolj zanimivosti, da je obvezen dnevni izlet iz Stockholma. Poleg Linneausovega vrta je tu še znamenita katedrala, ki je najvišja cerkev v Skandinaviji, pa natančno urejeni botanični vrtovi, rečica Fyris in lokali ob njej, kjer je vzdušje prijetno, cene pa švedskim študentskim žepom prijazne (kar še vedno pomeni, da so za nas stvari drage, a nekoliko cenejše kot v ostalih delih Švedske).

Večerno sonce za katedralo
Reka Fyrisån ali Fryis v Uppsali

 

Botnični vrt v Uppsali je simetrično urejen
Smreke v botaničnem vrtu so umetelno pristrižene

* vir fotografij znanstvenikov:
http://www.astro.uu.se/history/images/celsius2.jpg
http://www.wissen.de/sites/default/files/styles/lightbox/public/wissensserver/jadis/incoming/10153.jpg?itok=nbA6Sfco

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/92/Svante_Arrhenius_01.jpg

Preberi si še

Napiši nama svoje mnenje :)

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!