Angkor je ogromno področje na severozahodu Kambodže, ki pokriva več kot 100 kvadratnih kilometrov in združuje več kot 1000 templjev. Angkor Wat je le eden izmed templjev na tem področju in je najbolj poznan in najbolj obiskan. Nekateri templji so čisto opustošeni, od drugih je ostal samo še kak steber, tisti najbolj znani pa so kar dobro ohranjeni. Skupaj z ostalimi templji v tem kompleksu predstavlja neizmerno bogato zgodovino Kambodže, UNESCO dediščino in “must see” za marsikaterega popotnika.
Jutranje meglice nad templjem Angkor Wat
Kratka zgodovina templjev Angkor
Templji na področju Angkorja naj bi bili zgrajeni že v obdobju med 9. – 13. stoletjem. Zanimivo je, da je vsak kralj tega območja zgradil svoj tempelj, kjer je potem častil bogove. Po kraljevi smrti, pa je ta tempelj postal njegova grobnica in zato si je moral naslednji kralj zgraditi nov tempelj.
Templje je prerasla džungla
Templji so bili zapuščeni nekje v 15. stoletju in počasi jih je začela preraščati džungla. Teorij, zakaj se je to zgodilo, je več. Eni trdijo, da je bilo pač območje preveč “izropano” naravnih bogastev (kar je posledica gradnje tolikšnega števila templjev) in so se ljudje začeli odseljevati. Druga teorija pravi, da so prišla tajska plemena in zavzela in delno uničila templje. Še tretja teorija pa trdi, da je bila za vse to kriva naravna katastrofa. Templje so ponovno odkrili evropejski misijonarji v 19. stoletju in potem je sledil naval francoskih arheologov, ki so templje počasi čistili in začeli preučevati. Danes pa so templji Angkor glavna turistična atrakcija v Kambodži, saj jih menda obišče okoli 2 milijona ljudi letno!
Bila sva ena izmed 2 milijonov obiskovalcev templjev Angkor. In ni nama žal!
Templji na področju Angkor in kako sva jih obiskala midva
Kupila sva si 3-dnevno vstopnico, čeprav sva nameravala ostati samo 2 dni. Cena je bila enaka, ali dve eno-dnevni vstopnici ali pa ena 3-dnevna. In tako sva rajši enkrat stala v vrsti pred blagajno 🙂 Prvi dan sva v mestu Siem Reap našla voznika tuk-tuka, se z njim pogajala za ceno (14USD za cel dan) in se prepustila njegovi vožnji in njegovim predlogom za zaporedje in ogled templjev.
Most čez reko pri vstopu v kompleks Angkor
Najprej naju je peljal do templja Ta Prohm, naju tam odložil za kakšno uro in naju nato pobral na drugi strani. Naprej smo šli do templja Ta Keo, si pogledali nekaj manjših templjev: Chau Say Thevoda, Thommanom in Chapel of the Hospital. Na najino željo pa smo se zapeljali še do templja Preah Khan. Naprej naju je voznik peljal do kompleksa Angkor Thom, kjer je tudi znani tempelj Bayron. Za zaključek dneva – za opazovanje sončnega zahoda pa nama je voznik priporočal tempelj Phnom Bakheng.
Sončni zahod nad Kambodžo, ki je tukaj “ravna kot palačinka”
Naslednji dan sva se stvari lotila sama, v hotelu sva najela tandem (kolo) in se odpeljala do templja Angkor Wat. Tam sva bila midva s tandemom za marsikoga večja atrakcija kot pa tempelj sam 🙂 Ker je premikanje s tandemom počasno, sva si ta dan uspela ogledati le še nekoliko novejši, opečnati tempelj Prasat Kravan – malo odmaknjen in manj turističen.
Angkor Wat
Največ ljudi pritegne znameniti tempelj Angkor Wat ob sončnem vzhodu. Midva sva sončni vzhod prespala in se do Angkor Wat-a odpeljala s tandem kolesom okoli 8h zjutraj. Sonce še ni bilo previsoko, da bi bilo vroče, turisti pa so se ravno porazgubili med ostale templje in Angkot Wat je bil normalno prehoden. Pogled na tempelj (od daleč ali od blizu, ni pomembno) je res mističen. Ogromna stavba, zanimive oblike, marsikatera stena podrta, dolgi hodniki, visoke in strme stopnice, reliefi vklesani v kamen z največjo natančnostjo. Kako so to gradili?! Neverjetno! Ko pa pogledaš preko zidu, pa vidiš samo zelenje – džungla!
Čaroben Angkor Wat
Byron
Poleg slovitega templja Angkor Wat sva si ogledala še druge. Zelo znan je tempelj Byron, ki ima obraze izklesane v kamne. Byron je le en del večjega tempeljskega kompleksa, ki se imenuje Angkor Thom. Samo za ogled tega bi si lahko vzeli pol dneva. Tu se mi zdi, da je še več reliefov, prav vsaka stena ali steber ima neko svojo upodobitev. Tu res samo hodiš in se čudiš.
Ta Prohm
Tempelj Ta Prohm je postal slaven po tem, da so tam posneli nekaj prizorov za film Tomb Raider z Angelino Jolie. To je tempelj, ki ga vidimo na večini fotografij. Tempelj, ki je močno preraščen z džunglo, kjer so korenine mogočnih dreves prekrile nekdanje zidove. Tempelj Ta Prohm je tudi precej manj obnovljen kot prejšnjedva templja. Kar pa ni nujno slabo. Vsaj nama je bilo zelo všeč ravno to, da sva lahko videla, kaj je ostalo od nekoč mogočnega templja. Videti, kako več deset-kilogramski kamni ležijo po tleh, plezati čez njih in raziskovati tempelj … to je bilo tisto pravo “Indiana Jones” doživetje.
Ta Keo
Ta Keo pa je najvišji izmed templjev. Pravijo, da naj bi bil v obliki gore Meru (svete gore hindujcev in budistov). Trenutna višina tega templja je okoli 50m, do tja gor pa vodijo izredno strme stopnice. Morda na prvi pogled ne delujejo tako hude, a verjemite nama, da je vzpon precej naporen. Nekaj gotovo doda vročina in vlaga v tem delu sveta. Zato predlagava, da greste lepo počasi, na poti malo počivate, kaj popijete … Vsekakor pa je vzpon vreden truda, ker je razgled iz tega najvišjega stolpa naravnost fenomenalen!
Katarina na poti na Ta Keo tempelj
Preah Khan
Nama je bil najbolj všeč tempelj Preah Khan, ki je malo manj obiskan od ostalih, pa vseeno zelo lep in impresiven. Ta tempelj se nahaja v zunanjem krogu, zato ga številni obiskovalci izpustijo, ker jim zmanjka časa. Midva pa sva si ga dala v prvi plan in tempelj Preah Khan naju je res navdušil.
Notranje dvorišče templja Preah Khan
Phnom Bakheng
Vsi lokalni ponudniki najbolj hvalijo tempelj Phnom Bakheng v času sončnega zahoda. Saj je lepo, razgled je lep, sonce opazuješ, kako zahaja, ampak je pa tudi ogromno ljudi. Za naju je bilo prehudo. Zato sva se predčasno spustila dol s tempeljske ploščadi in sončni zahod opazovala nekoliko nižje. Vseeno je bilo precej lepo.
Sončni zahod na templju Phnom Bakheng
Nasveti
- Splača se zgodaj vstati in obiskati templje čim prej. Zato, ker zjutraj ni tako vroče in ker je nekoliko manj gneče. Seveda pa to ne velja za ogled sončnega vzhoda – takrat je pa norišnica 🙂
- Znotraj kompleksa je veliko prodajalcev hrane in spominkov. Skoraj vse stane “one dollar”, torej 1 USD. Pa naj bo to cela lubenica, 0,5L plastenka vode ali pa razglednica 🙂 Dobi se tudi konkretne obroke, če boste konkretno lačni.
- Vzemite si vsaj cela 2 dni za ogled Angkor Wat in ostalih templjev. Več časa kot imate, boljše je.
Mini lubenica! Slastna in vodena. Točno to, kar sva v vročini pod kamboškim soncem potrbovala.
Prigoda, ki se mi bo vtisnila v spomin
Pri ogledu templja Angkor Wat me je močno pretresel pogled na otroke, stare okoli 5-7 let, ki so okoli templja s srpom kosili travo. Že sam tempelj je ogromen, področje okoli templja pa še nekajkrat večje in polno visoke trave. Ti ubogi otroci, pa so jo kosili na roke in to z majhnimi srpi! Meni se je lomilo srce, ko sem jih gledala. Razmišljala sem, kaj lahko naredim za te male otročke. S seboj sva imela neke piškote in sem se odločila, da jim jih podarim. Šla sem do enega fantka, ki je bil posebej majhen in je edini delal na soncu.
Otroci so s srpom na roke kosili travo okoli templjev
Na pol poti do njega, sem že imela dvome: ali ravnam pravilno? Jim bodo te piškoti naredili kaj veselja, ali se bodo počutili ponižane? Je mogoče narobe, da jim nosim piškote, ker bodo potem pričakovali darila od vseh turistov … Vseeno sem prikorakala do fantka in mu izročila piškote. Lepo se mi je zahvalil v svojem kmerskem jeziku in se mi priklonil (taka je budistična navada, kadar se zahvaljujejo). Hotela sem mu še kaj reči, ga spodbuditi, opogumiti, biti prijazna do njega … izustila sem: »You are a very good boy«, ampak sem videla, da me itak ne razume, tako da sem se mu samo še nasmehnila in odšla nazaj. Še danes ne vem, kaj mu je pomenila moja gesta. Zagotovo pa lahko rečem, da so me ti otroci in njihov položaj močno pretresli in mi dali misliti.
Neka kamboška deklica, ki bi očitno rada klepetala z menoj, vendar pa nisva našli skupnega jezika
Okoli templjev tudi sicer hodi veliko kmerskih otrok, ki pri svojih pičlih 5 letih znajo odlično angleško in kričijo za turisti: “Hey, madam, do you want a postcard? 10 postcards, 1 dollar. No? You want a bracelet, or a magnet? One magnet one dollar.” Zanima me, ali bodo kdaj šli v šolo? Ali bodo kdaj nadgradili svoje znanje angleščine na kaj več kot teh nekaj stavkov? Ali jim bo omogočena izobrazba, potovanja po svetu, svoje stanovanje, socialna varnost, urejeno zdravstvo … to kar imamo mi, turisti, ki kupujemo pri njih? Morda je to samo moje »zahodnjaško« razmišljanje in tem otrokom ni hudega, ne hrepenijo po istih stvareh kot jaz. Ne vem, nisem uspela dobiti odgovora na ta vprašanja.
