Tropski deževni gozd Mindo

Po enem tednu konference v Quitu je bil že skrajni čas za krajši pobeg v naravo. Do leta domov je bilo še točno 24h in  s prijateljico Nives sva jih izkoristili za obisk tropskega deževnega gozda Mindo. Vasica Mindo, izhodišče za izlete v ta gozd je od Quita oddaljena približno 2 uri vožnje z avtobusom ali 100km na severozahod in je popolno nasprotje gorsko ležeči prestolnici. Kajti Mindo leži na “le” 1200m nadmorske višine, obdan je z gosto džunglo, predvsem pa je zrak tam čisto drugačen: nasičen z vodno paro! Kar težko je bilo dihati, ko pa sem bila navajena redkega in suhega gorskega zraka v Quitu.

palma sredi deževnega gozda Mindo

Tropski deževni gozd Mindo

Izlet v tropski deževni gozd Mindo

Na tem izletu naju je spremljal domačin Cristian, kar je logistiko močno olajšalo. Točno vedel, kateri avtobus nas bo pripeljal na pravo lokacijo, kdaj moramo izstopiti in kako naš izstop nakazati vozniku. Poleg tega nam je on kupil vozovnice in pri tem dobil še popust za domačine 😉

Večina turistov pride v Mindo na “bird watching tour”, torej ogled ptičev. Mi smo bili za to turo prepozni, saj smo prispeli šele ob 10h, ko se večina ptičev že poskrije. Zato smo se odločili samo za pohod po deževnem gozdu. Naš cilj so bili slapovi na drugi strani doline. Hodili smo po urejenih gozdnih stezah mimo gigantskih praproti, raznih smešnih cvetov in še drugih meni neznanih gigantskih dreves, vsake toliko pa je iz gozda ven štrlela visoka palma.

Naposled smo prišli do prepada. Na drugo te pelje neke vrste gondola, tarabita po njihovo. 5 USD v eno smer za vožnjo v kovinski košari. “Hmmm … no, še dobro, da imam urejeno zdravstveno zavarovanje,” sem si mislila in se usedla v košaro. Še nismo dobro zaprli vratc za seboj, ko smo že s polno hitrostjo drveli na drugo stran!

Do slapu Cascada Reina

Na drugi strani soteske se pot razcepi, na desno se gre do enega večjega slapu, na levo pa do skupine šestih slapov. Slednji so turistično bolj oblegani, zato smo se seveda odločili za osamljen slap, Cascada Reina. Hodili smo poldrugo uro, vmes občudovali naravo, zelenje, vlago (z vsakega lista je kapljalo!), pred nalivom smo se skrili pod velike liste neke palme, na koncu pa vseeno vsi premočeni prišli do našega cilja. Slap smo imeli čisto zase. Ker smo bili že itak mokri, smo se še malo osvežili v tolmunu, potem pomalicali, nato pa hitro nazaj, saj je bil čas za slovo od Ekvadorja.

skupina mladih v gozdu Mindo

Skupinska slika pod slapom Cascada Reina

V dobrem tednu sem uspela obiskati le majhen del te čudovite dežele, a kar sem videla, mi je bilo tako všeč, da se nekoč gotovo vrnem. Tokrat z Rokom, da bo še on lahko videl te lepote.

 

PS: 5 let kasneje sva Ekvador obiskala v sklopu najinega 9-mesečnega potovanja po Južni Ameriki in tudi Roka je Ekvador navdušil 🙂 Več o najinem potovanju po Južni Ameriki, pa najdeš tule: Gringo trip.

Preberi si še

Napiši nama svoje mnenje :)

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!