Izlet v Windsor, Stonehenge in Oxford

Ko sva planirala izlet v London, sva vedela, da želiva NUJNO videti tudi Stonehenge. Nisva pa vedela, kako bova do tja prišla, kajti, avtomobila še ne moreva najeti, ker sva mlada voznika (pa tudi, ne vem, če bi si upala voziti po levi strani), vlaki ne vozijo do tja, avtobusa pa tudi nisva našla nobenega pametnega. Ko sva bila enkrat v Londonu, sva iskanje prevoza nadaljevala in najcenejša se nama zdela opcija, da greva tja z agencijo. Za 40£ (približno 45€) po osebi so nama ponudili avtobusni prevoz do Windsor-ja, Stonehenge in Oxforda; in seveda vodiča, ki bo povedal še kakšno zanimivo stvar. Ni bilo poceni, ampak dobro, če je to edini način, da prideva do tja, pač nimava kaj izbirati.
Kljub vetru in dežju sva srečna, da sva prišla do Stonehenge
Prva postaja našega avtobusa je bil grad v Windsorju. To je grad, kjer angleška kraljica dejansko živi, v nasprotju z  Buckinghamsko palačo v Londonu, ki je le njeno “delovno mesto”. Vstopnina za grad je znašala še dodatnih 15£ in ker se nama je zdelo, da ima angleška kraljeva družina že tako dovolj premoženja, te vstopnine nisva plačala. To pa je potem problem, če greš z agencijo: vsi ostali so šli notri, kar je pomenilo, da sva mogla zunaj na vetru čakati kar 3h! Ja nič, greva na sprehod, ki pa nama ga je na srečo popestrila povorka pihalne godbe.

 

Grad v Windsorju je tako ogromen, da ga ne dobiš v objektiv drugače kot z neba.
Pihalna godba pred gradom Windsor

Potem pa končno Stonehenge! A tudi ni bilo vse super: najprej začnejo pobirati vstopnino, sicer “le” 7£ (očitno nisva prebrala drobnega tiska, ko sva rezervirala tale izlet), potem pa izveva, da imamo za ogled le 30 minut časa. Ne velja! ;( In  nato nama je zagodlo še vreme: začelo je deževati! Kakorkoli, kljub začetnim zapletom in slabi volji, je bil Stonehenge spektakularen. Kako ogromni kamni, in kako to, da še vedno stojijo pokonci, kako so sploh spravili te težke monolite v to pozicijo … nepredstavljivo!

Neverjetni Stonehenge

Nekaj podatkov: Stonehenge so najverjetneje gradili v neolitiku ali bronasti dobi, služil pa je za obrede in kasneje kot pokopališče – vsaj tako kažejo izkopavanja. Še danes pa ni čisto jasno, kako so te kamni prišli na trenutno lokacijo, saj v bližini ni nobenega nahajališča peščenjaka. Ena teorija je, da so skale pripeljali iz Walesa, malo po rekah, malo pa po kopnem. Premikali pa so jih tako, da so podlagali posekana debla dreves. Druga možnost pa je, da je med ledeno dobo ledenik s seboj prinesel tudi peščenjak in ga odložil v bližini Stonehenga. Tudi ni povsem razloženo, kako so kamenje postavili pokonci. Spet imamo samo teorijo: najprej so v tla skopali luknjo oz. jarek, ki je bil na eni strani pod velikim kotom, tako da je kamen zdrsel vanj, na drugi strani pa je bil praktično navpičen – tako se je kamen ustavil v jarku. S pomočjo vrvi so najverjetneje monolit postavili pokonci, potem pa ga spodaj zasuli z zemljo in manjšimi kamni. Kako pa so postavili na svoje mesto tiste prečne kamne, pa ni jasno nikomur. Nekateri celo verjamejo, da so jim pomagali dinozavri 🙂 Malo za hec 😉

Stonehenge! Dobro, da to še stoji skupaj!

 

Za zaključek smo se ustavili še v Oxfordu. Waw, kako zanimivo! Vsi ti kolidži in arhitektura – sama gotika; povsod same špičaste, zašiljene strehe, stolpički … In kakšno prijetno vzdušje, kar prime te, da bi se začel učiti: tukaj in sedaj 🙂 Pa študenti nosijo uniforme, kako smešno. Na sprehodu po mestu, sem šla do naključnega uniformiranega študenta in ga prosila, če ga lahko fotografiram. Očitno se nisva najbolj razumela, ker je mislil, da se želim jaz fotografirati z njim. In potem je nastala spodnja slika: Katarina rdeča kot paradižnik (ali bolje: kot angleška telefonska govorilnica) in postavni oxfordski študent 🙂
Katarina je rdeča kot telefonska govorilnica  😀

Preberi si še

Napiši nama svoje mnenje :)

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!