Petra – biser Jordanije

1,9K

Petra je glavna znamenitost Jordanije, biser Jordanije in eno izmed 7 čudes modernega sveta. Logično, da si jo vsak obiskovalec želi pogledati. Pa vendar je Petra ogromna, to je pravzaprav celo mesto in veliko si je za ogledati. Koliko časa torej preživeti v Petri in kaj si res splača pogledati? Tole je naša izkušnja iz Petre in tako smo si organizirali naš dan v Petri.

Ogled antičnega mesta Petra, Jordanija

Naša pot po Petri

Petra je več kot le tisti en tempelj, ki ga vidimo na večini fotografij. Petra je bilo nekoč veliko mesto z veliko templji in grobnicami. In tako je še danes, 2000 let kasneje, v Petri res veliko za videti. Naša pot po Petri je bila sledeča: vstopili smo pri Visitor Center v vasi Wadi Musa – tam je veliko brezplačno parkirišče, veliko trgovinic s spominki ter prodajalna vstopnic. Ko smo uredili formalnosti, smo se peš odpravili po kanjonu Siq. Hodili smo cca 45 minut in prišli do največje atrakcije Petre: templja The Treasury. To je tisti “waw” moment v Petri in to res moraš videti. Notri se ne da it, tako da smo pot nadaljevali proti centru Petre, mimo Street of Facades in do Royal Tombs, potem pa smo se začeli vzpenjat proti razgledu na Treasury. Hoje je kar nekaj (približno 1h) in stopnic tudi, ampak razgled na ta slavni The Treasury je pa top. Sledil je spust nazaj na glavno potko in nadaljevali smo skozi center Petre.

Tam stoji Great Temple (izredno zanimiv) pa gledališče in še veliko manjših templjev in grobnic je ob poti. Potem pa se začne še ena dolga pot, še približno 1h hoje in veliko stopnic do Monastery – največjega templja, vzidanega v skalo v Petri. To je bila najbolj oddaljena točka od vhoda za nas. Čas je bil, da se začnemo vračati. Po isti poti smo šli nazaj do Great Temple, potem pa se spet začeli vzpenjati po precej neobljudenih potkah. Naš cilj je bil High Place of Sacrifice. Pot do tja je bila fantastična. Res nikjer nikogar, pa polno nekih samotnih grobnic, norih naravnih struktur … res posebno. Na High Place of Sacrifice smo dočakali sončni zahod, potem pa se spustili dol do Treasury, si ga še enkrat pogledali in odkorakali ven.

V celem dnevu smo naredili približno 21km in 900 višinskih metrov vzponov. Naporen dan, a čudovit.

Kaj si pogledati v Petri?

Kadar vidimo kakšno fotografijo iz Petre, vedno vidimo fotografijo enega templja, vklesanega v rdeče-oranžno skalo. In zmotno lahko naredimo zaključek, da je Petra pač tisti tempelj. A dejansko je Petra antično mesto – precej veliko, pravzaprav. V njenem centru najdemo številne templje pa recimo gledališče, v okolici pa še veliko večjih ali manjših grobnic in templjev. Torej, v Petri je marsikaj za videti. Spodaj bom naštela glavne znamenitosti, ki si jih je v Petri res vredno ogledati. Kasneje pa podam še nekaj nasvetov za ogled Petre.

Siq – soteska, ki vodi do Petre

Kmalu po vstopu v območje Petre (torej kmalu za Visitor centrom) smo vstopili v sotesko Siq (zapiše se tudi kot Al Siq). Gre za noro ozko, visoko in zavito sotesko iz rdečega kamenja. Tekom hoje po soteski smo že videli prve grobnice oz. hiše, vklesane v skalo. Ampak tista glavna stvar je konec soteske. Ko se Siq kar naenkrat konča in pred nami se je odprla tista “prava” Petra, tista, ki smo jo že tolikokrat videli na fotografijah – Treasury (zakladnica)!

Treasury (Zakladnica, Khazneh)

Treasury ali zakladnica (Khazneh v arabščini) je najbolj poznan del Petre. Gre za približno 40m visok in 27m širok tempelj, vklesan v skalo. Morda je sedaj čas, da pogledamo, kdo je Petro sploh zgradil in kdaj se je to dogajalo. Petro, v vsej njeni lepoti in veličini, ki jo poznamo danes, naj bi zgradilo ljudstvo Nabatejci. To so bili pol-nomadski prebivalci Petre (pa tudi širše okolice v Jordaniji in Saudski Arabiji). Petro so najverjetneje zgradili v času od 1. stoletja pr. Kr pa do 1. stoletja po Kr.. Njihova vera je bila mešanica med egipčanskimi bogovi in grškimi bogovi, jezik pa je bil neke vrste narečje arabščine.

Če se vrnemo nazaj k Zakladnici (Treasury). Ni točno znano, kaj je bil namen te stavbe. Je bila grobnica? Tempelj? Zakladnica? Arhiv? Ne vemo točno, vsekakor pa je izredno lepa stavba. Nama je bilo najbolj zanimivo to, da sva ob strani videla neke vrste stopnice, vklesane v skalo ob templju. Kot sva prebrala v vodiču, je šlo za stopnice, po katerih so se umetniki/delavci vzpeli in z njih potem klesali ter oblikovali sam tempelj.

Trestury je najbolj poznan verjetno zaradi filma Indiana Jones, kjer glavni junak vstopi v grobnico in tam potem najde sveti gral. Dejansko pa se v Tresury ne da vstopiti. Nekaj metrov v notranjost je sicer neke vrste sobana, ampak nič podobno tistemu iz filma o Indiana Jones.

Royal Tombs

Ko smo zapustili Treasury, smo najprej hodili vzdolž Street of Facades (cesta fasad v prevodu), kjer je nanizanih eden za drugim več templjev, rahlo podobnih Treasury, le da so manj dodelani. Nato pa sledi del Petre, imenovan Royal Tombs. Te grobnice oz. templji so tudi podobni Treasury (no, saj so vsi narejeni na enak način – vklesani v skalo), le da so Royal Tombs v primerjavi s Street of Facades večje, bolj detajlne in zato lepše grobnice. Da smo si jih lahko ogledali, smo se morali z glavne ceste nekoliko vzpeti, potem pa si sledijo takole: Urn Tomb, Silk Tomb, Corinthian Tomb, Palace Tomb.

Vsaka je po svoje zanimiva. Izpostavila bi Silk Tomb, ki je bistveno manjša od ostalih, ime pa je dobila po nežnem prelivanju barv v skali – kot na svili (silk pomeni svila v angleščini). Meni najljubša pa je bila Corintihan Tomb. Je precej podobna Treasury, a veliko bolj “zdelana”, uničena. In ravno to ji daje poseben čar. Treasury je skoraj preveč popolna, preveč obnovljena za nekaj tako starega (okoli 2000 let!), tale Corinthian Tomb pa je ravno prav uničena, da se res zaveš, kako staro stvar gledaš, hkrati pa je ohranila ornamente, stebre, vhod … da še vedno veš, da je bila nekaj posebnega. Tudi velikost je primerljiva Treasury, saj meri okoli 27m v višino in širino.

Palace Tomb je ogromna! Meri kar 49m v širino in 46m v višino. Videti je, kot da ima 3 nadstropja na fasadi. Ker je tako visoka, so morali zgornji del fasade dograditi. Vse ostale grobnice oz. templji so namreč vklesani v skalo, tu pri Palace Tomb, pa je skale na vrhu zmanjkalo in so grobnico dogradili z zidaki.

Od Royal Tombs smo se mi podali dalje po hribu navzgor, vse do razgleda na Treasury, nato pa se po isti poti vrnili nazaj in nadaljevali z ogledom centra mesta Petra.

Center mesta: Gledališče, Colonnaded Street in Great Temple

V centru mesta smo se najprej ustavili pri gledališču (Theatre). Gre za gledališče, kot ga poznamo iz grških časov, le da je posebnost tega gledališča v Petri ta, da je vklesano v skalo! Ja, tako je. Gledališče za 400 gledalcev so vklesali v skalo! Norci! 🙂 Colonnaded Street v prevodu pomeni cesta s stebri in dejansko je to tlakovana, s stebri obdana glavna cesta, ki vodi v skozi center Petre.

Na eni strani najdemo Great Temple – veliki tempelj Petre. Ta je za razliko od ostalih zgradb v Petri samostoječ. To pomeni, da ga niso vklesali v skalo, pač pa ga postavili na ravnici. Enako velja tudi za Temple of the Winged Lions (tempelj krilatih zmajev). Great Temple nam je bil posebno všeč. Ena stvar je, da je ogromen (pokrival naj bi površino 7000m2!), ampak tisto, kar je bilo nam najbolj všeč so bili stebri. Podrti stebri. Očitno so bili sestavljeni iz ploščatih valjev, postavljenih eden na drugega. In ko so se stebri podrli, so padli kot domine. Poglejte fotografijo spodaj, da boste vedeli, o čem govorim 🙂

Monastery (Samostan, Ad Deir)

Čisto na koncu Petre se nahaja še bistveno večji tempelj kot je Zakladnica (Treasury) – to je Samostan (Monastery or. Ad Deir). Zakaj je potem Monastery manj poznan? Ker je manj okrašen! Treasury je res dodelan, ima ogromno ornamentov (vklesanih v skalo) in ogromno nekih detajlov. Monastery pa je bolj preprost, ima ravne linije in manj dekoracij. Monastery je približno kvadratne oblike, saj ima v širino približno 47m, v višino pa 48m. Monastery je narejen v mešanici grškega in mezopotamskega sloga. Grški slog opazimo takoj – po stebrih, mezopotamski slog pa je opazen pri oknih in vratih. No, dejansko ima Monastery samo eno odprtino in to so glavna vhodna vrata, ki so visoka kar 8m, ostala okna so samo dekorativne narave. Enako je s stebri. Stebri so tam samo za dekoracijo, saj ne podpirajo ničesar. Seveda ne, ko pa je celotna fasada vklesana v skalo in jo drži, podpira sama skala.

High Place of Sacrifice (Madhbah)

High Place of Sacrifice je sveti kraj, kjer so potekala žrtvovanja v času Nabetejcev. Dvignjen je nad preostalim delom mesta, hkrati pa je to najvišja točka Petre, ki se nahaja na vrhu soteske, okoli 170m nad centrom mesta. Tam je na zravnanem delu ohranjen oltar (za žrtvovanje) in dva obeliska. Najverjetneje je šlo za žrtvovanje živali in ne ljudi, čeprav to ni 100% potrjeno. Iz centra mesta vodi do High Place of Sacrifice strma pot, ki naj bi bila uporabljena za procesije že v času Nabatejcev. Že ta pot je bila za nas čudovita, saj nas je peljala mimo številnih manj znanih grobnic ter nenavadnih barv in oblik kamenja ob poti. Razgled z vrha pa je fenomenalen! Vidi se dol, v center mesta. Tako imenovano Street of Facades (to je del med Treasury in centrom mesta, kjer je več grobnic, vklesanih v skalo). Na vrhu smo si privoščili tipičen beduinski čaj in opazovala zadnje sončne žarke, ki so nežno božali oranžne skale Petre.

Kako si ogledati Petro?

Petra se nahaja v kanjonu, wadiju in je dostopna le peš. Seveda ti povsod ponujajo osličke, konje ali kamele, ampak midva takih stvari ne podpirava, noge imava na srečo še zdrave, tako da sva ves čas hodila. Najina prijateljica Nina, ki je potovala z nama, se je s tem strinjala 🙂 Na vsakem vogalu je tudi možno vzeti vodiča, a tudi tega midva nisva prakticirala. S seboj sva imela The Rough Guide to Jordan (podobno kot Lonely Planet) in tam notri je pisalo dovolj stvari, da smo si jih sproti prebrali in si tako pogledali Petro.

Vstopnina v Petro

Vstopnina v Petro je noro draga – povem čisto iskreno. Stane 50 JOD, kar je okoli 65€. Za en dan, na osebo! Ja, res drago! Ampak, če si že tam … si to pač pogledaš, kajne? Večina ljudi za potovanje v Jordanijo kupi Jordan Pass, kombinirano vstopnico, ki zajema vstopnino v Petro, Wadi Rum in še druge znamenitosti v Jordaniji, ter tudi vizo. Če imaš torej Jordan Pass, ga ob vhodu samo pokažeš in doplačilo ni potrebno. Glede na to, koliko dni želiš raziskovati Petro, se potem cena vstopnine oz. tudi cena Jordan Pass-a spreminja.

Koliko časa si vzeti za ogled Petre, Jordanija?

Mi smo v Petri preživeli en cel dan. To pomeni od približno 9h zjutraj pa do okoli 17h, ko se je Petra zapirala. Lahko bi vstopili še prej, odpre se namreč že ob 6h ali 7h (odvisno od letnega časa), a smo bili malo preveč zaspani 🙂 V prvotnem načrtu je sicer bilo res zgodnje vstajanje in ogled Little Petra in Petra v enem dnevu. Potem pa smo Little Petra izpustili in si v enem dnevu pogledali celotno Petro. Bilo je veliko hoje, ampak smo videli in doživeli vse, kar smo si želeli.

Hrana, pijača in stranišča v Petri

Restavracij v Petri ni, so samo manjše stojnice, kjer se dobi kakšen sendvič. Torej, priporočava, da si hrano pripravite in nesete s seboj. Na teh stojnicah se da vedno dobiti ustekleničene pijače, pa seveda kavo, čaj (tipičen za Jordanijo) in kakšen sveže stisnjen sadni sok. Priporočam, da si tudi kaj pijače nesete s seboj. Midva sva imela kar nekaj sendvičev in kar nekaj litrov vode s seboj. Kljub temu, da ni bilo posebno vroče, sva vseeno popila kar veliko. Pač, če cel dan hodiš, moraš nekaj popit. Dobra novica je ta, da so stranišča lepo urejena v Petri in vam vsaj za to ni treba skrbeti.

Obleka in obutev za ogled Petre

Glede na to, da smo prehodili 21km, si lahko mislite, da je primerna obutev ključnega pomena. Jaz sem imela s seboj gojzerje in so se odlično obnesli. Veliko je hoje po skalah in moj korak je bil vedno stabilen, oprijem dober in noge me niso bolele. Rok in Nina sta imela tekaške čevlje in sta prav tako preživela, so ju pa noge nekoliko bolj bolele. Bistvo je torej: imejte dobre, pohodniške čevlje, ker po Petri se hodi, veliko hodi!

Kar se tiče obleke, pa je vse odvisno od letnega časa. Mi smo bili tam decembra, torej pozimi. Na soncu in sredi dneva je bilo toplo in smo hodili le v majici, čim pa je malo zapihalo oz. ko se je sonce skrilo, pa je bilo hladno in smo nase dali tudi jakno, pa še kapo oz. trak čez ušesa. Poleti bo seveda v Petri izredno vroče, zato je zaščita za glavo obvezna. Pa sončna krema tudi ne škodi – niti pozimi!