Ko sva načrtovala najino potovanje po Jamajki in iskala zanimive lokacije, je mojo pozornost pritegnila plaža James Bond Beach. Videla sem prav vse filme Jamesa Bonda, marsikaterega več kot le enkrat, zato me je seveda stvar zanimala. A naj hitro povem, da to ni lokacija s snemanja katerega izmed filmov o Jamesu Bondu, pač pa je kraj, kjer so nastale zgodbe o agentu 007. Angleški pisatelj Ian Fleming je v drugi svetovni vojni kot britanski marinec prvič prišel na Jamajko. Otok mu je bil tako všeč, da si je takoj po vojni na Jamajki, v bližini kraja Oracabessa kupil hišo in nato vsako zimo preživel na Jamajki. Tukaj, v svoji hiši je izumil svojega junaka, Jamesa Bonda, agenta 007 in to je kraj, kjer je napisal vseh 14 romanov o njem.
James Bond na Jamajki
Hiša oz. vila, v kateri je Ian Fleming živel, se imenuje Goldeneye in je danes prestižni hotel s tako visokimi cenami, da si jih navaden smrtnik ne more niti predstavljati. Na Jamajki so posneli tudi dva filma Jamesa Bonda: Dr. No in Live and Let Die. Če gre verjeti govoricam, so nekaj kadrov snemali tudi v bližini Flemingove hiše, na plaži, ki se danes imenuje James Bond Beach. Na srečo je ta plaža bolj dostopna za navadne ljudi, saj je vstopnina le 5 USD na osebo. Ob vstopu na plažo so naju najprej pozdravili številni plakati z reklamami za starejše James Bondove filme, malo naprej pa imajo še bar in restavracijo po imenu Moon Raker. Vse torej v stilu 🙂 Tudi če niste navdušenci nad filmi oz. knjigami o tajnem agentu z dovoljenjem za ubijanje, plaža je resnično lepa in vredna obiska.
James Bond Beach
Plaža je naravnost čudovita! Čisto bel pesek, kokosove palme in mandljeva drevesa … Kokosov se malo bojiva, ker te kokosov oreh, če ti pade na glavo, menda lahko ubije. Zato sva se ulegla v senco pod mandljevo drevo. Tekom dneva sva nabrala in razbila kar lepo število mandljev in se najedla svežih oreščkov. In kako zgleda mandelj? Podobno kot oreh, le da je lupina veliko večja in veliko debelejša. Posledično to pomeni, da se moraš veliko bolj potruditi, da ga razbiješ. Vsi, ki ste že kdaj tolkli orehe, veste, kako počasi gre to. Sedaj pa si predstavljajte, koliko potrpljenja mora imeti človek, da stre kakšen mandelj. Pa še en trik je tu: mandelj v sredini je izredno mehak in če preveč tolčeš po lupini, streš tudi orešček in tako lahko ostaneš praznih rok. Pri nama je šlo po principu: dva neuspešna poskusa, en uspešen 🙂
Na James Bond Beach sva prišla tudi zato, ker sva nekje prebrala, da je tam veliko morskih bičev (sting rays). Varnostnik naju je ob vstopu sicer razočaral, da jih je bilo včasih res veliko, danes pa je samo še kje kakšen, ampak, če bova imela srečo, lahko vseeno vidiva enega ali dva. In akcija se je začela. Vzela sva maske in “dihalke” in šla plavat okoli koralnega grebena v bližini. Naj povem, da je bil to najlepši greben, kar sva jih kdaj videla. Toliko koral, tako lepe barve in oblike … in koliko pisanih ribic. Naravnost čudovito! Najbolj zanimiv pa nama je bil konec grebena: na strani, ki gleda proti odprtem morju, se greben zaključi kot odsekan. Kar naenkrat je konec plitvine in greben oz. skala gre direktno, vertikalno navzdol. Tako globoko, da se sploh ni videlo do dna! Sama modrina, do koder je segal pogled.
Morskega biča midva nisva videla, so ga pa nekateri drugi plavalci opazili. Očitno torej še živijo v bližini, le srečo je treba imeti. Sva pa en manjši primerek morskega biča opazila na sosednji plaži dan kasneje, fotografijo pa prilagava tukaj.
Načeloma nama plačevanje vstopnine za plaže sploh ni pogodu, saj sva mnenja, da bi narava morala biti dostopna vsem. James Bond Beach na srečo poleg same plaže ponuja še igrišče za odbojko ter tuše in stranišča. Tako nekako si ceno, ki jo plačaš, tudi upravičiš. Vsekakor pa nama je bila ta plaža ena najlepših, kar sva jih obiskala tu na Jamajki.