Pa vendar sva se na koncu odločila za javni prevoz. Glavni razlog je bil ta, da so naju vsi strašili, da so parkirišča redka in pa draga. In ker sva šla samo za 4 dni, sva si rekla, da bova že preživela z avtobusi, saj konec koncev so dokaj moderni in udobni.
 |
| Glavna avtobusna postaja v Valletti |
Z julijem 2015 so na Malti spremenili sistem plačevanja avtobusnih vozovnic, uvedli so “tallinja card” (tako kot urbana v Ljubljani), z decembrom 2015 pa so še spremenili linije in vozne rede avtobusov. Januarja, ko sva bila midva tam, je bila posledično kar velika zmeda. Vozni redi so itak bolj za okras. Avtobus pač pride, ko pride. Tega sva se hitro navadila. Na zemljevide z vrisanimi progami pa se tudi ni za zanašati. Najbolje je, da počakaš na postaji, ko pride avtobus, mu pomahaš, da se ustavi (v nasprotnem primeru se bo odpeljal dalje) in vprašaš voznika, kako se pride do želene lokacije.
 |
| Tallinja card |
Ko sva porabila vse vožnje sva kupovala vozovnice sproti, na avtobusih, pri vozniku. V tem primeru vozovnica stane 1,5€, veljavna pa je prav tako 2h.