Dingli klifi in kako sva šla peš do njih

Vsi, ki naju poznate, najbrž veste, da imava zelo rada naravo; hribe, morje, jezera, živali… Kaj potem počneva na Malti, ki je skupek parih majhnih in zelo poseljenih otokov? Iščeva naravne znamenitosti, seveda! Po tem, ko sva prehodila že nešteto ozkih uličic v majhnih mestecih na Malti, si ogledala cerkvice, katedrale in kapele po otoku, sva se odločila, da je čas, da greva v naravo. Dingli klifi so bili ravno prav oddaljeni za prijeten sprehod preko polovice otoka Malta.

Dingli klifi in najin treking do njih

Z avtobusom sva se pripeljala do kraja Mdina nekje v sredini otoka Malta. Tam sva si potem pogledala Mdino, Rabat in vasico Ta Qali, potem pa peš nadaljevala do Dingli klifov, kar je bil približno 10km dol sprehod. Malta je vendarle tako majhna, da se da vse prehoditi.

Malta je pozimi izredno zelen otok, vse raste, je v cvetju, polja so obdelana … in pohod/sprehod je prav prijeten.  V sredini januarja pri prijetnih 20°C in rahlem vetercu je bil to prav lep sprehod. Hodila sva po neprometni cesti, ograjeni s kamnitim zidom, ki so ga preraščali kaktusi. Na enem sva opazila rdeč zrel sadež. Malo plezanja in imela sva kaktusov sadež in s tem tudi malico.

Del poti vodi ob edinem gozdu, ki je na Malti še ostal. Ta gozd so zasadili malteški vitezi v 15. stoletju in je služil kot prostor za lov. Včasih je bila Malta bolj gozdnata, kasneje pa so začeli izsekavati gozdove po državi, vroča in suha poletja pa so zemljo tako izsušila in stanjšala, da gozdovi ne uspevajo več.

Dinglijski klifi

Konec poti, kot grande finale, pa so bili Dingli klifi. Visoki okoli 150 metrov in navpično odsekani. Mislim, da ni treba posebno poudarjati, da je veter tu izredno močan 🙂

Lastovka – z vetrom bi lahko kar poletela

Prehodila sva okoli 5km vzdolž klifov in iskala najboljšo razgledno točko in pot, kako bi prišla čim bližje klifom. Naj razložim: če gledamo od spodaj gor: najprej je morje, potem se navpično gor dvigujejo klifi, nad njimi se začne strmo skalnato pobočje, na vrhu tega pobočja pa je cesta, po kateri sva hodila midva. Torej je najprej treba prehoditi to skalnato strmino, ki jo žal Maltežani uporabljajo tudi kot odpad za stare avtomobile, šele potem pa prideš čisto nad klife. Najbližje klifom sva prišla pri avtobusni postaji Zuta, kjer je makadamska potka, ki pelje dol po pobočju.

Pogled na klife in neskončno morje je čudovit. Če pa jih lahko opazuješ v miru in tišini januarskega popoldneva, pa je še boljše 😉 Edino pihalo je malo.