Coober Pedy – podzemno mesto sredi puščave

57

Na poti med Ulurujem in “civiliziranim” delom Avstralije (Melbourne, Sydney), je veliko praznine, puščave. A en kraj izstopa in je vreden obiska oz. postanka: Coober Pedy. To nenavadno mesto, znano kot svetovna prestolnica opalov, je večinoma skrito pod zemljo. Jap, prav ste prebrali – pod zemljo! Vroče puščavsko podnebje je prebivalce prisililo, da so si zgradili domove pod površjem, kjer temperature ostajajo znosne skozi vse leto. Coober Pedy je sicer prašno in vroče mesto, a hkrati pravo doživetje – od rudnikov opalov do osupljivih pokrajin bližnjega naravnega rezervata Kanku-Breakaways. Pa da vam v nadaljevanju predstaviva to nenavaden kraj Coober Pedy.

Coober Pedy – vse, kar moraš vedeti

Kako do Coober Pedyja?

Mesto leži približno 850 km severno od Adelaide (Južna Avstralija) in 685 km južno od Alice Springs (Severni Teritorij). Do tja se pripeljemo z avtomobilom po Stuart Highway, avtocesti, ki prečka osrčje Avstralije v smeri sever-jug, brez kakšnih konkretnih ovinkov. Ves čas samo naravnost skozi puščavo. Omeniti pa velja, da je ta vožnja lahko zelo naporna. Ravno zaradi enoličnosti pokrajine voznik hitreje postane utrujen oz. ni tako pozoren. V okolici pa je ogromno kengurujev (ali drugih živali), ki na žalost rade skočijo pod avto. Zato vozite previdno!

V Coober Pedy se da priti tudi z letalom, saj mesto premore manjše letališče. Za tiste, ki bi si želeli potovati po kopnem, ampak z javnim prevozom, je na voljo tudi avtobus, ki povezuje Coober Pedy z Adelaide (ali Alice Springs). Preverite na busbud portalu, kakšne so cene in vozni redi. Obstaja pa tudi vlak, ampak je načeloma zelo drag, tako da tega nisva niti raziskovala.

Nastanitev v Coober Pedyju

Coober Pedy je precej turistično mesto. Če smo natančni, je polovica prihodkov od turizma, druga polovica pa od kopanja opalov (več o opalih malo nižje). Torej, se ni za bat, da bi ostali brez strehe nad glavo. Ponuja pa Coober Pedy prav posebne nastanitve.  Lahko se odločite in izkusite pravo puščavsko doživetje – podzemno bivanje v enem od številnih rovov, ki so preurejeni v hostle, motele ali celo luksuzne hotele. Takšno prenočevanje ne le zagotavlja prijetno temperaturo skozi vse leto, temveč tudi ponuja vpogled v način življenja domačinov. Dejansko je menda cena gradnje hiše nad zemljo ali pa kopanja hiše/stanovanja pod zemljo enaka. Torej, bi šli spat pod zemljo? Vroče vam gotovo ne bo, saj je tam stalna temperatura okoli 25°C. Na Bookingu je kar nekaj podzemnih nastanitev.

Za tiste, ki potujete z avtodomom ali šotorom, pa obstaja možnost brezplačnega kampiranja pred muzejem Old Timers Mine. Prašno dvorišče in dostop do stranišč muzeja. To dobiš. Seveda pa so na obrobju mesta tudi večji in bolj urejeni kampi, če bi želeli več udobja.

Vreme v Coober Pedy-ju

Coober Pedy je sredi puščave in ima načeloma zelo vroče in suho podnebje. V času poletja v Avstraliji (december – februar) je tu grozno vroče. Govorimo o temperaturah nad 35°C v senci! Preostali del leta so temperature bolj znosne, še vseeno pa relativno visoke, torej zeblo vas ne bo :). Dežja Coober Pedy dobi zelo zelo malo. Tako da morate imeti kar srečo, da vas v Coober Pedy-ju ujame dež. Čeprav z vsemi temi podnebnimi spremembami, se na vreme res ni za zanašat.

Opali in zgodovina rudarjenja v Coober Pedy-ju

Coober Pedy slovi po opalih, ki so eni najlepših in najbolj cenjenih dragih kamnov na svetu. Avstralija “proizvede” oz. nakoplje veliko večino vseh opalov na svetu – kar 90%! Coober Pedy pa je največje rudarsko območje, kjer se kopljejo opali. Opal je hidrirana amorfna oblika silike (SiO2*nH2O). Večina opalov je t.i. navadnih opalov, ki niso obarvani in se ne smatrajo kot dragi kamni. Redki opali pa so živih modrih, turkiznih, zelenkastih barv in ti so, potem, ko jih še malo obdelajo, dragi kamni.

Opale so v Coober Pedyju prvič odkrili leta 1915, ko je skupina iskalcev zlata naletela na barvite kamne, za katere se je izkazalo, da so opali. Prvotni prebivalci Avstralije, Aboridžini, so za ta nahajališča opala vedeli že veliko prej, a jih neki barviti kamni niso pritegnili, saj so se bolj ukvarjali s povezovanjem z naravo, iskanjem hrane itd. Od odkritja opalov pa je Coober Pedy postalo relativno veliko mesto in se spremenilo v središče opalne industrije, kjer številni posamezniki in družine še danes kopljejo v upanju na velik zaslužek. Rudarjenje se je skozi desetletja močno razvilo – od preprostih lopat in krampov do sodobnih rudarskih strojev, vendar tradicija iskanja opalov ostaja močno zasidrana v lokalni kulturi.

Znamenitosti Coober Pedyja

Glavna znamenitost Coober Pedy-ja so seveda opali in vse, kar je z njimi povezano. To so stari rudniki, spremenjeni v muzeje, ogled podzemnih stanovanj – tudi neki mini muzeji, podzemne cerkve, izkušnja “noodling-a”, iskanja dragih kamnih v pesku. Potem so pa še razne razgledne oz. foto točke (npr. Big Winch 360°, Coober Pedy Hill Sign in Coober Pedy napis ob cesti). Za naju najlepši pa je bil izlet v Kanku-Breakaways.

Muzej Old Timers Mine

Za boljši vpogled v zgodovino rudarjenja priporočava ogled kakšnega zaprtega rudnika opalov. Midva sva izbrala Old Timers Mine. Ta rudnik je iz leta 1916. Gre za “self guided tour”, se pravi, da dobiš nekaj materiala (brošuro z opisom muzeja), potem se pa sam sprehajaš skozi nekdanji rudnik in si sproti prebereš razlage v brošurah. Dobiš tudi čelado in potem se sprehajaš skozi tesne rove, nizke prehode, prikazano je tudi delo rudarjev, obleke, oprema … Muzej prikazuje tudi življenje prvih rudarjev, ki so se morali spopadati z neizprosno naravo in težkimi razmerami in kako so to rešili: s stanovanji pod zemljo. Tako so na koncu muzeja tudi predstavljena nekdanja stanovanja, oprema itd. Seveda pa je na ogled tudi nekaj opalov, večinoma v obliki nakita, ki se ga lahko kupi. Sem malo upala, da se bo Rok ponudil, da mi kupi kaj, pa ni pokazal zanimanja 😀

Katoliška cerkev sv. Petra in Pavla

V mestu je več podzemnih oz. jamskih cerkva. Najbolj znana je srbska pravoslavna cerkev, midva pa sva šla pogledat katoliško cerkev sv. Petra in Pavla, ki je tudi vkopana v skalo. Lepo in zanimivo. Ko vstopiš v cerkev (ki je načeloma kar odprta), stopiš v temo. Potem pa si sam prižgeš luč in podzemna cerkev zasije. Najlepše presenečenje pa je bila slika Brezjanske Marije (podoba Marije z Brezij na Gorenjskem!). To nam da vedeti, da so bili med rudarji tudi Slovenci. Kako lepo doživeti košček Slovenije tako daleč, na drugi strani sveta, sredi puščave.

Dingo Fence – najdaljša ograja na svetu

Malo izven mesta se nahaja znamenito ograja Dingo Fence (tudi Dog Fence), ki je ena najdaljših struktur, ki jih je kdaj postavil človek. Celotna ograja je namreč dolga kar 5600 km in se razteza od vzhodne obale Avstralije do Južne Avstralije. Ograjo so postavili kmetje oz. lastniki posesti v Južni Avstraliji ter New South Walesu v 19. stoletju. Problem je bil, da so avstralske avtohtone živali – dingi (neke vrste volkovi) napadali ovce, ki so jih novi lastniki zemlje, večinoma priseljenci iz Velike Britanije, začeli gojiti na prostranih poljih JV Avstralije. Ograja je do neke mere učinkovita, saj so dingi ostali na drugi strani ograje. Po drugi strani pa so ločili plenilce od njihovih naravnih habitatov, na jugu se je namnožilo npr. veliko zajcev in lisic, ki niso avtohtone živali in ogrožajo ekosistem. Poleg tega pa ograja zadržuje še druge živali, kot so kenguruji, emuji itd. Brala sva, da ograja do neke mere prepreči tudi vetrni raznos semen raznih trav … Torej, posledice ograje so veliko širše kot samo omejevanje dingov.

Ograja sama po sebi sicer ni nič posebnega. Pač, res dolga ograja, ki jo na enem mestu prečka manjša cesta, po kateri sva se peljala. Na cesti seveda ni ograje, se pa ob prečkanju ograje sproži zelo glasen alarm, ki zagotovo prestraši živali. Kako tudi ne, saj sva še midva poskočila na mestu! Vsekakor zanimiva izkušnja in vpogled v mentaliteto Avstralcev.

Če nimate svojega avtomobila, preverite kakšne organizirane izlete. Videla sva kar nekaj agencij, ki ponujajo izlete do tele ograje in potem dalje v Kanku-Breakaways park. Midva rada rezervirava preko GetYourGuide portala, kjer imaš tudi brezplačno odpoved, varno plačilo in pregled vse možnih ponudnikov in izletov na enem mestu:

Izlet v Kanku-Breakaways Conservation Park

Okoli Coober Pedy-ja je ogromno puščave, Outback in posledično tudi veliko nekih tracks (kolovozov, slabših cest, primernih za 4×4 vozila) do raznih zanimivih naravnih pojavov kot so slana jezera, pisane skale sredi puščave, kakšna oaza itd. Najbližje Coober Pedy-ju je Kanku-Breakaways Conservation Park in ta je dostopen z navadnim avtomobilom. Čeprav je treba omeniti, da je cesta vseeno makadamska in po deževju lahko tudi precej blatna.

Torej, Kanku-Breakaways Conservation Park je približno pol ure vožnje iz Coober Pedya. Vstopnino za v park se uredi preko spleta (povezava) ali v info centru v mestu. Kanku-Breakways je pa osupljiva pokrajina s pisanimi hribi, mizastimi gorami, in skalnatimi formacijami, ki so bile nekoč del morskega dna. Ti pisani hribi včasih delujejo, kot da so se ločili od gorstva Stuart Range, zato jih v angleščini imenujejo ‘The Breakaways’ (pobegli). Omeniti velja, da je to tudi pomembno območje za Aboridžine, fotografiranje ni povsod dovoljeno in spodbujava vse obiskovalce, da to spoštujejo.

Midva sva bila tam popoldan in sva v parku počakala sončni zahod. In bilo je prečudovito. Videla sva ogromno živali (številne kenguruje in emuje), nore razglede in sončni razgled “da dol padeš”. Najlepša razgledna točka je bila Breakaways Lookout. Od tam se vidi “the Castle” ali “Salt and Pepper” – par hribov, različnih barv. En je bele barve, sosednji je pa svetlo rjave. Aboridžini verjamejo, da sta to dva sedeča dinga, za njima pa je še njun varuh, moški, ki sedi (dejansko je tam še en manjši hrib). Še enkrat bom napisala: bilo je čarobno in nepozabno s čudovitimi razgledi, sončnim zahodom, ki je barval nebo in pokrajino in kenguruji, ki so skakali mimo. Če le imate možnost, se iz Coober Pedy-ja zapeljite še do sem. Vam bo polepšalo celotno izkušnjo.