Zlati krog po Islandiji po najino (Golden Circle)

Zlati krog po Islandiji

Zlati krog po Islandiji ali Golden circle je turistična pot, dolga približno 250km, ki obiskovalca pelje iz glavnega mesta Islandije do najpomembnejših znamenitosti v bližini. Obvezni postanki so v Þingvellir National Parku (izgovorjava Thingvelir), Haukadalur geotermalnem področju in pri slapu Gullfoss, ostalo je odvisno od ponudnika. Midva sicer zelo ne marava turističnih krajev in gneče, a ravno te glavne tri stvari so nama bile res zanimive, zato sva se odločila, da se sicer sama, s svojim avtom podava na to turo, hkrati pa sva dodala še nekaj manj obljudenih točk.

 s soncem osvetljena in zasnežena gora, Islandija

Začetek Zlatega kroga: pogled na s soncem osvetljeno in zasneženo goro

slap Þórufoss

Prvi postanek je bil slap Þórufoss (izgovorjava Thorufoss), ki naj bi bil čisto “off the beaten track”, torej izven uhojene poti turistov. A glej ga zlomka, ko sva prišla tja, je bil tam cel avtobus! In njihov vodič je ravno razlagal, da so v okolici tega slapu snemali serijo Igra prestolov (Game of Thrones). Torej, tudi če je slap nekoč bil neobljuden, sedaj gotovo ne bo več. Slap Thorufoss je sicer lep, ni pa nič poseben za najine pojme. Najboljše pri tem slapu je naravna mini razgledna ploščad.

slap Thorufoss, Zlati krog po Islandiji

Slap Thorufoss in Katarina na razgledni ploščadi

Nacionalni park Þingvellir

Dalje sva se peljala do Nacionalnega parka Þingvellir (izgovorjava Thingvellir). Poseben je predvsem zaradi dejstva, ker se tam razhajata evrazijska in ameriška tektonska plošča. To se dejansko da videti kot dve visoki kamniti steni, trenutno kakšnih 5 – 10m narazen, po sredini pa je neke vrste kanjon, ki je nastal s tem razmikanjem, sliši pa na ime Almannagjá. Poleg zanimive geologije pa je ta park tudi pomemben kraj za islandsko zgodovino – tem mestu so Islandci davnega leta 930 ustanovili prvi parlament na svetu, ki je deloval do 1798, potem pa so ga počasi prestavili v Reykjavik.

razpoka almanagja

Razpoka med evrazijsko in ameriško tektonsko ploščo

Ko sva se pripeljala na parkirišče, je bilo polno! Na razgledni ploščadi pa se je trlo ljudi. “Ali se kar obrneva? Greva sploh to gledat?” Čeprav sva si res želela videti prelomnico tektonskih plošč, nama je bila gneča prehuda. Tako sva se odpeljala še kakšnih 500m naprej po glavni cesti in malo za tablo Thingvellir national park, tik za mostom čez reko Öxaro pri smerokazu za cesto 550 zavila desno … tam pa je bilo parkirišče – brezplačno in nikjer nikogar drugega. Tik zraven pa razpoka med tektonskima ploščama. Odlično! Nekaj čisto za naju! Lepo v miru sva se sprehodila po kanjonu, med skalami, ki pripadajo vsaka eni plošči in se razmikajo po 2cm letno. Na poti sva srečala še ptiča belko, ki ga sicer poznava z mobi kartic (tistih iz leta 2000 :))

Razpoka med evrazijsko in ameriško tektonsko ploščo, Islandija

Sprehod med evrazijsko in ameriško tektonsko ploščo

Geotermalno področje Haukadalur

Želela sva naprej po cesti 550 do še enega slapu, a je cesta v zimskem času zaprta. Ostalo nama ni torej nič drugega, kot da se peljeva po ustaljeni poti Zlatega kroga naprej, proti geotermalnemu področju Haukadalur, kjer se nahaja znameniti gejzir. To geotermalno območje se vidi že na daleč, saj se kadi izpod vsakega kamna, ko pa prideš malo bližje, pa geotermalno območje tudi zavohaš – žveplen plin, ki smrdi po gnilih jajcih se vije povsod. Tu je bilo že manj ljudi, hkrati pa je bila to za naju najbolj zanimiva točka tega dneva: videti gejzir, kako izbruhne, zato sva se z veseljem podala na ogled.

Geotermalno področje Haukadalur

Geotermalno področje Haukadalur

Na tem področju sta dejansko dva večja gejzirja: Geysir in Strokkur. Prvi je bil odkrit najprej in po njem so poimenovali vse ostale. Bil je zelo aktiven in je bruhal vodo tudi do 100m visoko, a žal se je v zadnjih letih pod površjem nekaj premaknilo in Geysir ne bruha več. Je pa njegov sosed, Strokkur toliko bolj aktiven. Ta bruha vsakih nekaj minut! Sicer ne tako visoko, le nekih 25m, ampak vseeno je res impresivno! Meni je bil najboljši del videti mehur, ki nastane tik pred izbruhom.

gejzir Strokkur izbruh

Gejzir Strokkur tik pred izbruhom

Kako gejzir deluje:

Gejzir ima v podzemlje speljano vertikalno cev, ki se globoko spodaj razveja v več cevi in podzemnih rezervoarjev vode. Tu je najpomembnejše to, da so vse te cevi “izolirane” z gejzeritom, materialom, ki zatesni te cevi in ne prepušča pritiska vode, da bi se razširil na sosednjo kamnino, ampak ga usmeri direktno navzgor proti ustju – kar potem vidimo kot izbruh. Tisti podzemni zbiralniki vode, ki so blizu vroče kamnine (segreva jo magma), svojo vodo močno segrejejo nad temperaturo vrelišča, a zaradi visokega tlaka voda ostaja v tekočem stanju. Temu se reče “superheated” ali pregreta voda. Z vrha pa na to vročo vodo priteka hladna podtalnica in povzroča še dodaten pritisk na spodnjo vročo vodo. Tako se podzemne cevi in rezervoarji počasi polnijo z vodo, ki se segreva od spodaj, dokler ni celoten podzemni sistem blizu temperature vrelišča, torej 100°C. Počasi voda spodaj začne vreti, tvorijo se mehurčki, ki gredo proti površju, se na poti združujejo in rastejo v veliko gmoto, ta potem potiska navzgor po cevi in ven iz gejzirja. Voda čisto na vrhu, je še vedno hladna, saj jo hladi zunanji zrak in jo kot tako, torej v tekočem stanju, mehurčki oz. para porinejo navzgor. Najprej vidimo samo velik vodni mehur, ki potem poči in gejzir izbruhne.

kako izbruhne gejzir? Zlati krog na Islandiji

“Počasen posnetek” izbruha gejzirja

Poleg tega fenomena, gejzirja Strokkur je na tem področju še več manjših gejzirčkov, pa veliko fumarol, brbotajočega blata … Res izjemno! To predstavo bi lahko gledala cel dan, če le smrad ne bi bil tako hud …

termalni izvir, Zlati krog, Islandija

Majhna, vrela luža

Gullfoss

Naslednji postanek je bil slap Gullfoss (Zlati slap), menda eden najlepših slapov na Islandiji. Nama je bil OK, ampak nič posebnega. Sestavljen je iz dveh slapov: zgornjega, ki je visok 11m in spodnjega, ki je bolj impresiven, ker pada v dolgo prelomnico in je visok 21m. Prav vidi se, kako je reka Hvita včasih tekla v ravnini in že naredila manjši kanjon, potem pa se je (verjetno ob potresu) naredila razpoka in sedaj reka pada vanjo v obliki slapu.

slap gullfoss, zlati krog po Islandiji

Slap Gullfoss (spodnji del), ki pada v prelomnico

Krater Kerið

Krater Kerið (izgovorjava Kerid) oz. danes vulkansko jezero je bil naslednji na vrsti najinih ogledov. Tu za sprehod okoli tega jezera, za slabih 700m zaračunavajo vstopnino – ne veliko, nekaj pa: 3,5€. Ker se nama zdi, da Islandija že tako izredno draga, sva se odpeljala dalje. Pa je bil čez 500m še en izvoz in potka, ki je peljala do kraterja. Ni bilo treba niti razmišljati, že sva hodila gor in v slabih 10 minutah dosegla vrh kraterja in razgled na jezero. Ha! Dobro sva se znašla 🙂 
Krater Kerid, Zlati krog po Islandiji

Krater Kerid, Zlati krog po Islandiji

Kako nastane vulkansko jezero:

Najprej je bil na tem mestu vulkan, ki je bruhal lavo. Potem se je umiril, spraznil, zaloga magme je pošla in ostali so prazni prehodi, prazne in trhle vulkanske žile … Z leti se je vse to sesedlo in nastala je globoka in velika jama, ki se je potem počasi napolnila malo z dežjem, snegom, lahko tudi s podtalnico. In tako je tu nastalao jezero, kot ga vidimo danes.

Geotermalna elektrarna Hellisheiði

Najin zlati krog sva zaključila z ogledom ogromne geotermalne elektrarne Hellisheiði. Ta elektrarna deluje na naravne vire – na vročo paro, ki prihaja izpod površja in proizvaja elektriko za cel Reykjavik. Več o elektrarni sami si preberi v tejle objavi.

geotermalna elektrarna hellisheidi

Največja geotermalna elektrarna – Hellisheidi

 

Kljub temu, da je Zlati krog izredno turistična zadeva, sva na poti uživala. Uspela sva najti nekaj bolj odmaknjenih točk, kjer sva se nekako izognila gneči turistov. Rajši pa ne pomislim, kakšno je tukaj poleti 🙂

Preberi si še

Napiši nama svoje mnenje :)

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!