Nasveti za potovanje po Turčiji

136

Turčija je država na stiku Evrope in Azije. Po eni strani dovolj podobna evropskim državam, da nam ne predstavlja velikega kulturnega šoka ali izzivov za potovanje. Po drugi strani pa je ravno dovolj drugačna, da nam je zanimiva. Turčija je tudi ogromna država in zelo raznolika. Večja mesta na zahodu so res zelo evropska, bolj ko gremo proti vzhodu, bolj azijsko postaja vse skupaj. Manj razvito je, bolj preprosto in tudi potovanje po vzhodu Turčije je drugačno. Midva sva potovala po zahodni polovici Turčije (šla sva do Kapadokije in nazaj), tako da ne ta prist relevanten za ta del države. Torej, tule so najini nasveti za potovanje po Turčiji.

Nasveti za potovanje po Turčiji

Kako do Turčije?

Ker je Turčija kar velika država, je malo odvisno, kateri del bi radi obiskali in se potem odločamo, kako do tja. Ampak načeloma se da v Turčijo z letalom ali pa po kopnem.

• Z letalom:

Najhitrejša pot do Turčije bo z letalom. Iz naše okolice je veliko letalskih povezav. Direktni leti do Carigrada (Istanbula) so iz Brnika, prav tako pa ima tudi večina okoliških letališč povezave s Turčijo (Istanbul, Antalya, Dalaman, Bodrum … ). Od tam pa potem dalje. Če govorimo o potovanju po Turčiji in recimo, da bi delali podobno pot, kot sva jo midva (načrt potovanja najdeš tukaj), potem izbereš eno letališče nekje na tej poti in delaš krog od tam. Izberi kar najcenejšo povezavo, (ki ni nujno do Istanbula), saj je res vseeno, kje začneš. Za iskanje letalskih povezav priporočava iskalnik Kiwi (začneš lahko spodaj).

• Po kopnem:

Seveda pa lahko v Turčijo pridemo tudi po kopnem. Včasih je na tej relaciji vozil slavni vlak Orient Express. Danes so povezave malo manj glamurozne, ampak v teoriji se da do Turčije (Carigrada) priti tudi z vlaki in/ali avtobusi. Zagotovo bo trajalo kar nekaj časa, ampak je pa dogodivščina :). Za iskanje železniških in avtobusnih povezav midva uporabljava iskalnik Omio (spodaj). Ko enkrat pridemo do Carigrada, pa s turškimi avtobusi dalje po Turčiji …

Možnost je seveda tudi potovanje z avtomobilom od doma. Iz Slovenije je do Carigrada za približno 2 dni vožnje. Splača se pot izkoristiti in si še kaj pogledati. Midva sva se recimo ustavila v Srbiji in Bolgariji, malo zavila s poti in si pogledala nekaj tamkajšnjih znamenitosti. Prednost je, da imaš svoj avto in v njem, vse kar potrebuješ. To je bil najin način potovanja po Turčiji in nama je zelo odgovarjal.

Kako potovati po Turčiji?

Ok, prišli smo do Turčije, kako pa sedaj naokoli? Ker je Turčija ogromna država, ima dobro mrežo notranjih letov. Turkish Airlines ter Pegasus sta dve večji letalski družbi, ki pokrivata praktično celo državo. Druga možnost so potem lokalni avtobusi. Med večjimi mesti oz. turističnimi kraji so povezave kar dobre, edino premiki so lahko lahko zelo dolgi in posledično neudobni (recimo kakšni nočni avtobusi). Nama pa se seveda zdi, da je najboljši način za potovanje po Turčiji kar avto. Ali prideš s svojim avtom, ali pa ga v Turčiji najameš. Z avtomobilom imaš potem ogromno svobode in lahko državo res dobro raziščeš. Domačini so izredno prijazni in če se ustaviš v naključni vasici, so lahko deležen njihove gostoljubnosti, vidiš lokalno življenje, manjše kraje, stran od blišča Carigrada, Ankare in ostalih turističnih krajev. Naj omenim tudi, da je vožnja po Turčiji zelo “civilizirana”. Mesta znajo biti kaotična, z veliko prometa, vožnja po državi pa je čisto normalna in tudi ceste so v dobrem stanju. Torej, vsekakor priporočava avto. Za najem, preveri AutoEurope (spodaj).

Turčija z avtomobilom (viza, zelena karta, cestnine)

Tule bi dodala še par besed o potovanju v Turčijo z lastnim avtomobilom. Najprej vstop v državo za osebe: Slovenci vize za Turčijo ne potrebujemo, moramo pa imeti potni list. Naš avto pa mora imeti veljavno prometno (logično :D) ter zeleno karto. To je to. Preprosto.

Za vožnjo po turških avtocestah pa si je potrebno urediti nalepko HGS. To je tisti malo manj preprosti del. Vsaj nama je bila tale HGS kar glavobol. Torej, HGS je nalepka, ki jo potrebuješ za vožnjo po turških avtocestah. Kupiš jo lahko na poštah po celi Turčiji. Sama nalepka stane par evrov, potem pa lahko nanjo naložiš nekaj denarja. Kako pa potem veš, koliko denarja potrebuješ oz. koliko ga še imaš na računu? To je ta smotani del. Ne veš! Saj imajo neko aplikacijo, kjer naj bi lahko temu sledil, ampak jeseni 2025 ta aplikacija ni delovala. Tako da nisva nikoli vedela, koliko so nama zaračunali in če imava še dovolj denarja ali ne. Šla sva vprašat na eno pošto, pa tudi niso znali pomagat. Samo trenutno stanje so videli, ne pa, če sva še kaj dolžna …

Kakorkoli, tole je teorija za HGS sistemom: ko se voziš po avtocesti, cestninski sistem poskenira tvojo nalepko in si zabeleži, da si prečkal npr. določen most ali pa cestninsko postajo. Če imaš na HGS računu naložen denar, ti bo cestnino/mostnino avtomatsko zaračunalo in pobralo denar iz računa. Če je tvoj račun prazen, bo gor zabeležka, da si šel v minus. Razliko lahko poravnaš na pošti ali pa pri odhodu iz države. Brez skrbi, ne bodo te spustili iz Turčije, dokler vsega ne plačaš. In to na meji je čisto normalno, da tam poračunaš razliko, nič v smislu izterjave. Nekatere cestninske postaje imajo tudi posebno okence, če želiš cestnino plačati direktno, na licu mesta z gotovino ali kreditno kartico. Midva sva se posluževala tega, kolikor se je dalo, saj sva bila le tako prepričana, da sva cestnino res plačala 🙂 Če bo kdo ugotovil kakšen način, kako bolj slediti porabi na HGS, sporočite. 🙂

Kdaj je najboljši čas za potovanje v Turčijo?

Turčija leži na JV Evrope in ima različna podnebja. Del države ima mediteransko podnebje, kar pomeni, da je tudi pozimi relativno toplo. Imajo pa v Turčiji tudi visoke gore in področja, ki so pozimi zasnežena. Midva bi predlagala, da za potovanje v Turčijo izberete pozno pomlad, začetek poletja ali pa zgodnjo jesen. Višek poletja je tudi višek turistične sezone, torej veliko ljudi pa tudi temperature znajo biti zelo visoke. Pozimi pa je mraz, megla in morda ni najbolj prijetno. Seveda pa je odvisno, kakšen je namen potovanja v Turčijo. Če bi šel samo za par dni v npr. Carigrad, bo tudi zima v redu, v Kapadokijo recimo pa pozimi morda ne bi šla.

Hrana v Turčiji

Turška hrana je verjetno vsem dobro znana. Kevab, jufka … znano, kajne? No, dejansko je turška hrana še veliko več kot le kebab. Njihova hitra, ulična hrana so pide (malo poenostavljena pica), gyuvec je neke vrste enolončnica z mesom (ali pa meso z veliko zelenjavne omake). Kot zanimivost omenim, da je v turščini juha čorba 🙂 Tipična je čičerikina čorba. Potem so pa tu sladice … baklava, lokum, leblebi (pražena čičerika). Okusi niso pretirano eksotični, tako da načeloma ni težko najti nekaj zase.

Pa da ne pozabimo omeniti turške kave in turškega čaja. Sploh slednji se streže na vsakem koraku in je pomemben del turške kulture.

Divje kampiranje v Turčiji (in ostale nastanitve v Turčiji)

Divje kampiranje je v Turčiji dovoljeno in na splošno prakticirano. Turčija je priljubljena destinacija za overland potovanja z avtodomi, kombiji ipd. Prav tako z avtodomi ali šotori veliko potujejo tudi Turki. Kampov v Turčiji ni veliko oz. še tisti, ki so, so zelo preprosti. Posledično je divje kampiranje nekaj čisto normalnega. V Turčiji je veliko prostorov za piknike, ki so urejeni kot en mini kamp. Imajo mize in klopi, urejena stranišča in molilnico, tekočo vodo, koše za smeti … Včasih se plača simbolično ceno za uporabo teh kapacitet, večinoma so pa kar brezplačni. In to so idealni kraji za divje kampiranje. Vse, kar potrebuješ, imaš na voljo. Pa navadno so tudi na lepih krajih oz. z lepimi razgledi.

Kot relativno razvita država Turčija ponuja tudi vse ostale oblike nastanitve: hotele, hostle, apartmaje … Turki so tudi zelo gostoljubni, zato tudi Couchsurfing (prenočevanje pri domačinih) zelo dobro funkcionira. Platforme za iskanje nastanitev znajo biti v Turčiji včasih malo problem. Namreč Booking.com je v Turčiji pogosto blokiran, prav tako tudi Agoda, Expedia, AirBnb. Če opravljaš rezervacijo izven Turčije, ti bodo vse te strani delovale, ko pa si enkrat v Turčiji, povezan na turški internet, pa ne. Tako da je bistveno, da ali rezervacije opraviš vnaprej ali pa si urediš VPN. Midva imava za take primere NordVPN.

Denar in jezik v Turčiji

V Turčiji uporabljajo valuto turška lira. Evre morda sprejmejo v kakšnem bolj turističnem kraju, ampak ni za računat s tem. Turške lire se da enostavno dvigniti na bankomatih ali pa zamenjati v menjalnicah v večjih mestih. Z vidika plačevanja je Turčija precej razvita in se da v veliki meri plačevati s karticami. Izjema so kakšne tržnice in bolj odročni kraji, kjer je še vedno gotovina potrebna. Midva sva dvignila cca 200 EUR za 2-tedensko potovanje in sva jih komaj porabila. S tem želim povedat, da sva res večino stvari lahko plačala s karticami.

Uradni jezik v Turčiji je turščina. Mlajši ljudje v večjih mestih dostikrat znajo kaj angleško, večinoma pa bolj ne. Zato zelo prav pride znanje nekaterih osnovnih fraz. Pa seveda Google Translate 🙂

Prenos podatkov v Turčiji

Prenos podatkov sva si uredila – kot vedno zadnje čase – z aplikacijo za e-sim. Uporabila sva ponudnika Airalo (aplikacija, ki ti uredi e-sim kartico), ki je bil najcenejša opcija za naju. Če bi kdo želel pa evrov popusta pri prvi uporabi Airalo aplikacije, je tule koda za popust: KATARI6961. Kot rezervo imava vedno še aplikacijo Yesim, ki je bila takrat malo dražja. Povezava do Yesim je tule, imava pa tudi kodo za 5€ popusta pri prvem nakupu: YZME5623.

POMEMBNO: esim kartico za Turčijo si aktiviraj pred prihodom v Turčijo! Sicer ti ne bo delovala. E-sim kartice imajo tudi vgrajen VPN, kar je super za Turčijo, saj se pogosto dogaja, da v Turčiji blokirajo socialna omrežja, pa tudi Booking.com je občasno blokiran. Torej, če imaš “navadno” turško sim kartico, ti te stvari ne bodo delovale (oz. si moraš dodatno urediti sam VPN – predlagava NordVPN), v primeru e-sim kartic, pa je za to že poskrbljeno.

Top znamenitosti Turčije

Za konec pa omenim še par top znamenitosti zahodne Turčije. Od mest je seveda treba obiskati Carigrad (Istanbul). In si zanj vzeti vsaj 2 dni, rajši še kakšen dan več.

Turčija ima tudi veliko zgodovinskih ostankov. Nama so bili najbolj zanimive izkopanine iz časa antike (Stara Grčija, Rimski imperij). Najbolj znano antično mesto je verjetno Efez. Potem pa je tu še Pergamon, Hierapolis, Assos, Afridisias in druge naselbine. Ene bolj, druge manj ohranjene in obiskane.

Posebno kategorijo predstavljajo ostanki zgodnje krščanske dobe (recimo cerkve, grobovi, naselja). Sem spada npr. Marijina hiša (kraj, kjer je živela Marija po Jezusovi smrti), pa grobovi in cerkve prvih svetnikov. Midva sva si ogledala kraj Demre, nekoč Mitra, kjer je živel sv. Miklavž. Kapadokija pa je itak polna starokrščanskih ostankov s prelepimi freskami v jamskih cerkvah.

Kar se tiče otomanskih ostankov so tu številni gradovi in utrdbe po mestih. Nama je bil zelo zanimiv tudi karavanseraj (postojanka na nekdanji Svilni cesti).

Med naravnimi znamenitostmi velja omeniti Kapadokijo, Pamukkale, kanjon Tasyaran, pisane hribe, slano jezero ter čudovite plaže na jugu.