Slovaška je dostikrat spregledana evropska država. Številni potujejo na Češko (ker pač Praga je lepa, potem pa še malo naokoli) ali pa se peljejo mimo na Poljsko (Auschwitz, Krakow vabita). Slovaška pa potem izvisi. Če pa že zavijemo na Slovaško, pa je pogosto to le za kakšen dan, pogledat glavno mesto – Bratislavo in to je to. Midva pa sva se za letošnje prvomajske počitnice odpravila raziskovat Slovaško brez Bratislave. To sva že videla nekaj let nazaj. 5 dni torej za en hiter izletek po osrednjem oz. zahodnem delu Slovaške. Tule vam predstavim kraje, ki sva si jih pogledala in se nama zdijo vredni ogleda tudi za ostale.
Lesene poslikane hiše so med top znamenitosti Slovaške
Znamenitosti Slovaške
Tatre
Tatre so gorstvo na severu Slovaške oz. jugu Poljske. Granitna kamnina, visoke gore (najvišja gora je Gerlachovský štít z višino 2655m), številna ledeniška jezera, slapovi in čudoviti razgledi. Pozimi pa smučišča. Za naju je tole raj, saj sva navdušena hribolazca in plezalca. Tatre so torej obvezna točka za naju, kadar potujeva po oz. preko Slovaške. Poprad je večje mesto pod Tatrami, potem so pa posamezni manjši kraji, ki so dejanska izhodišča za vzpone (npr. Tatranska Polianka, Vysoke Tatry, Tatranska Lomnica). Vsi ti kraji so zelo dobro povezani z železnico, tako da so enostavno dostopni tudi za tiste, ki ne potujete s svojim avtomobilom.
Razgled na Visoke Tatre
Ciljev, kam se v Tatrah odpraviti, je seveda ogromno. V poletnih mesecih (nekaj let nazaj) sva se vzpela na Výhodná Vysoká, 2429m (čudovita tura, opisana na blogu tule), v času prvomajskih počitnic, ko pa je po vrhovih še veliko snega, pa sva šla “le” do ledeniških jezer Spišské pleso. Najin cilj je bila koča Téryho chata, izhodišče pa Vysoke Tatry. Pot sva si deloma skrajšala z zobato železnico (čeprav za prave pohodnike je to čisto nepotrebno).
Nasveti za Tatre:
- Tatre so podobno kot naše slovenske gore – visoke in lahko nevarne. Zato se opremite in pripravite podobno kot pri nas. Primerna obutev, oprema, izbira težavnosti poti … vse je zelo primerljivo kot pri nas.
- Poti so zelo lepo in jasno označene. Za dodatno pomoč, pa midva uporabljava navigacijo mapy.cz
- Z aplikacijo Gopass se dobi nekaj popustov pri nakupu vozovnic za sedežnice, vzpenjače in podobno
- Parkirišča pri izhodiščih so v zadnjih letih postala noro draga. Zato priporočava dostop z vlakom, avto pa pustite pri nastanitvi.
Pod slovaškimi Tatrami
Sulovske skaly
Ostanimo pri hribih, le da so tile nekoliko nižji (le okoli 800m). Sulovske skaly je skupek skal oz hribov na SZ Slovaške v bližini mesta Žilina. Gre za naravni park s sprehajalnimi potmi, najbolj zanimiva pa je oblika teh skal oz. vrhov. Čisto špičasti so z občasnimi luknjami (naravnimi okni) vmes.
Najboljši razgledi so z vrha, imenovanega Gotická brána. Do tja je slabo uro lahke hoje, potem pa se odprejo lepi razglede na sosednje zašiljene vrhove. Razgledne točke znajo biti malo prepadne, zato na vrhu velja malo več previdnosti.
Sulovske skaly
Jánošikove Diery
Še vedno smo v hribih, še vedno bolj nizkih. Janošikove Diery v prevodu pomenijo Janošikove luknje, prehodi. Janošik je slovaška legenda, razbojnik, glavni junak številnih zgodb – nekaj podobnega kot Robin Hood. In po njem je poimenovana tudi soteska v bližini Male Fratre. Poti skozi sotesko je veliko, njihova posebnost pa so številne jeklenice in lestve. Kot neke vrste ferata, le da je stvar manj izpostavljena in oprema za ferato ni potrebna. Omeniti velja, da so vse te jeklenice in lestve speljane ob potoku oz. kakšnem slapu. Ni mišljeno, da si moker, zna pa biti spolzko in večkrat je treba potok prečkat. Občasno so urejeni mostički, občasno pa je treba skakat po skalah.
Dolžina poti je malo odvisna od tega, kaj si izbereš, saj je možnosti veliko. Midva sva začela pri hotelu Hotel Diery v kraju Biely Potok. Od tam pa do Horné Diery. Cilj je bil iti vse do sedla Medzirozsutce, a je bila na poti precejšnja gneča in sva se premikala res počasi in posledično prej obupala. Cel krog (po Horne Diery do sedla in potem po “normalni” gozdni poti nazaj) naj bi bil okoli 3h. Midva pa sva hodila 2h samo skozi Horne Diery, potem bi bilo pa še vsaj 1h do sedla in še nazaj. Gneča in čakanje na teh lestvah so naredili svoje. Za obisk torej priporočava dan med tednom, zjutraj po možnosti in ne takrat, ko imajo tudi Poljaki praznike.
Za pot priporočava vodoodporne pohodniške čevlje in nekaj kondicije. O primernosti za majhne otroke bi se dalo debatirati. Pred nama so hodile številne poljske družine, čeprav ne vem, če je bilo to najbolj pametno/varno.
Potoček, ki teče skozi Janošikove Diery
Čičmany
Gremo od hribov v doline. Čičmany je majhna vas na SZ Slovaške, 50km vzhodno od Trenčina. Posebnost te vasice so poslikave na hišah. Večina starinskih hiš v Čičmany-ju je lesenih, vse so ali prebarvane na temno rjavo ali pa je les požgan, da je skorajda črn. Čez pa so potem narisani različni vzorčki. Od preprostih kvadratkov in trikotnikov, pa do bolj kompleksnih oblik. Mene je vse skupaj malo spomnilo na vaje v mali šoli. Ponavljanje določenega vzorčka po celi strani zvezka se je tu preneslo na celo steno hiše. Malo za šalo, malo zares. Vasica je res majhna in za obisk je potrebna le kakšna ura vašega časa. A je vseeno vredno postanka po najinem mnenju.
Poslikane lesene hiše na Slovaškem – Čičimany
Gradovi na Slovaškem
Za Slovaško pogosto rečejo, da je to dežela gradov. Tu sicer ni kakšnih res poznanih gradov, so pa vseeno res številni in zanimivi, če se peljemo mimo. Ogledati si velja grad Devin (ta je čisto blizu Bratislave in stoji na impresivni 200-metrski pečini), grad Čachtice (kjer je bila zaprta domneva serijska morilka Elizabeta Bathory), grad Beckov (sicer v ruševinah, ampak zelo impozanten, stoji na vzpetini, pod katero se da tudi plezati po navrtanih smereh) in grad Orava (v primerjavi s prejšnjimi, je tale precej bolj ohranjen in zato lepši za pogledati). Gotovo je še kje na Slovaškem kakšen lep grad, vreden ogleda, ampak tole bi bil najin seznam.
Še veliko lepih krajev je na Slovaškem, prav gotovo. Ampak v petih dneh, kolikor so bile letos dolge prvomajske počitnice, sva si lahko ogledala tole. Bil je lep, prijeten izlet. Slovaška ni pretirano turistična, ni gneče (razen kje v hribih se zna “zabasat”), jezik je dokaj razumljiv, cene so pa zelo primerljive našim. Slovaško torej toplo priporočava za kakšen krajši izlet po Evropi.
Pozdravček iz Slovaške!
