Baku – znamenitosti in nasveti za obisk

1,K

Vikend izlet v Baku je bil precej spontana odločitev, ki pa se je izkazala za super idejo. Baku, glavno mesto Azerbajdžana je izredno urejeno, moderno mesto, s prijaznimi ljudmi, številnimi znamenitostmi in ugodnimi cenami. Tule delim svoje izkušnje, nasvete za potovanje v Azerbajdžan ter seveda znamenitosti Bakuja.

Baku – znamenitosti

Za Baku pravijo, da je mešanica Pariza in Dubaja. Torej mešanica neoklasicističnih stavb ter izredno sodobnih nebotičnikov. Baku se nahaja na obali Kaspijskega jezera, obdan pa je s precej suho pokrajino, posejano z naftnimi vrtinami. Na splošno je Azerbajdžan muslimanska država, kar se opazi po številnih minaretih, a hkrati precej odprta – podobno kot Turčija. Torej, Baku je izredno zanimivo in živahno mesto. Pred potovanjem nisem vedela kaj dosti o njem, pa se je izkazalo za res prijetno presenečenje. Poglejmo si sedaj znamenitosti Bakuja, ki sem si jih ogledala v enem dnevu.

Stari center Bakuja (İçərişəhər)

Stari center Bakuja izvira nekje iz srednjega veka. Gre za preplet ozkih uličic, mošej ter palač znotraj mestnega obzidja. Sprehod po starem centru je res prijeten. S sestro, s katero sem skupaj potovala, sva porabili približno 2h, da sva si ga pogledali. Najbolj sva uživali v sprehodu po tistih bolj stranskih uličicah. Pogledali pa sva si tudi glavnem znamenitosti:

• Maiden Tower (Qız qalası) – okoli 30m visok stolp, iz nekje 11 stoletja. Za tisti čas je bil arhitekturna mojstrovina in je še danes nekako ikona mesta

• Palača Širvašahov (Şirvanşahlar Sarayı) – prekrasna palača iz 15. stoletja, ki jo je dala zgraditi rodbina Širvašah po selitvi prestolnice v Baku, kasneje pa je v palači živela in vladala tudi kasnejša rodbina Širvašahov. Palača je polna lepih detajlov, ornamentov, vse v srednjeveškem, islamskem stilu.
• Vahidov trg – Vahid je bil eden pomembnejših azerbajdžanskih pesnikov in njegov kip glave stoji takoj za obzidjem (torej izven starega centra). Zanimiv je zato, ker so v njegovih “laseh” podobe iz njegovega življenja.

Stari center ima še kup znamenitosti, tako da priporočam malo “tavanja” po ozkih uličicah. Midve s sestro sva kar naključno hodili naokoli in uživali živahen mestni utrip.

Male Benetke v Bakuju (Little Venice)

Med starim centrom in Muzejem preprog se nahajajo t.i. Male Benetke. Gre za manjši preplet kanalov in mostičkov, ki imitirajo Benetke. Po kanalu se lahko zapelješ tudi s kvazi gondolo – manjšim čolnom. Čeprav mi je bil Baku všeč v svojem prepletu sodobne arhitekture in starinskih stavb, so pa tele Benekte rahlo “mimo”. Bile so ravno na poti med centrom mesta in muzejem preprog, drugače sem ne bi zavila, saj res niso nič posebnega.

Muzej preprog (Carpet musem, Xalça Muzeyi)

Če gremo ob obali Kaspijskega jezera še malo naprej … in čeprav zgleda blizu, se začne že konkretno vlečt, nato pa končno pridemo do muzeja preprog. Zame je bila najbolj zanimiva zunanjost. Namreč stavba, v kateri je muzej preprog, je v obliki zvite preproge. Dobesedno! Stavba je bila postavljena leta 2014, arhitekt pa je bil Avstrijec Franz Janz. Za ogled notranjosti se nisem odločila, saj sem imela le en dan za ogled Bakuja. Naj bi bila zanimiva razstava, ampak meni je bil glaven ogled zunanjosti.

Promenada mučenikov (Şəhidlər Xiyabanı)

V bližini Muzeja preprog je postaja vzpenjače. Cena je bila maja 2023 1 AZN, kar je približno 0,6€ za enosmerno vožnjo. Po tem, ko sva bili pokonci že od 4h zjutraj, prehodili že res velik del Bakuja, se nama je zdelo to zelo ugodno in sva brez razmišljanja stopili v vrsto. Plačilo je možno le z gotovino, ampak sva jo itak zamenjali takoj po prihodu, tako da to za naju ni bila težava. Udobno sva se namestili v vzpenjačo in po nekaj minutah sva bili pri Promenadi mučenikov, od koder pa je tudi zelo lep razgled dol na mesto in Kaspijsko jezero ter na slavne Flame Towers.

Promenada mučenikov je dolga sprehajalna promenada, ki ima ob strani table z imeni umrlih v sovjetskem napadu na Baku leta 1990 (ta napad se imenuje tudi Črni januar). Na eni strani promenade je manjša mošeja, na drugi strani pa nekaj, kar zgleda kot vrtni pavilijon, čeprav gre za neke vrste spomenik, v katerem gori večni ogenj.

Čeprav ima kraj temačno zgodovino, pa je zelo lepo urejen (izredno čist) in ponuja prekrasne razglede vse naokoli.

The Flame Towers (Alov qüllələri)

Največja atrakcija Bakuja so trije stekleni stolpi (oz. stolpnice), imenovani The Flame Towers (ognjeni stolpi). Razlog za tako ime je njihova oblika, ki naj bi spominjala na plamena, ta pa se navezuje na vzdevek Azerbajdžana: dežela ognja. Pod površjem Azerbajdžana se namreč nahajajo precejšnje količine naravnega plina, ki je na nekaj krajih zagorel in še vedno gori kot večni plamen (kje to videti, je opisano v objavi Izleti v okolici Bakuja).

V treh stolpih se nahajajo stanovanja, hotel in pisarne, tako da ogled od znotraj ni ravno mogoč oz. tudi ne smiseln. So pa tile Flame Towers postavljeni na manjši vzpetini nad Bakujem, pa še izredno visoki so (najvišji meri malo preko 180m), tako da se jih da videti praktično od povsod v Bakuju.

Center Heydar Alijev (Heydər Əliyev Mərkəzi)

Gre za kulturni center na severnem delu Bakuja, ki privablja predvsem zaradi svoje nenavadne zunanjosti. Morda na hitro zgradba malo spominja na sydneysko opero – predvsem zaradi podobnega materiala na strehi. Center Heydar Alijev je sicer bolj “tekoče” oblike, valovite … lepe. Heydar Alijev je bil prvi predsednik Azerbajdžana po osamosvojitvi od Sovjetske zveze, že prej (še pod SSSR) pa je bil tajnik sovjetskega Azerbajdžana. Samostojno državo – kvazi republiko – je vodil do svoje smrti leta 2003, potem pa ga je nadomestil njegov Sin Ilja (Ilham) Alijev. Toliko o demokraciji v tej državi …

Kakorkoli, Center Heydar Alijev je vsekakor vreden obiska. Ko sva bili midve s sestro tam, so imeli v parku pred centrom veliko proslavo s koncerti za dan neodvisnosti, tako da je bilo precej gneče, center pa je bil zaprt. A vseeno, naju je gotovo navdušil – bolj kot tiste Male Benetke gotovo 😉 Pa če sem odkrita tudi bolj kot Flame Towers.

Park vojaških trofej (Hərbi Qənimətlər Parkı)

Tole je bila zelo slučajna najdba, a zelo zanimiva. Zadnje jutro sva imeli še nekaj ur časa pred odhodom letala in podali sva se od obale Kaspijskega jezera, kjer naj bi bil najboljši razgled na Baku (kar je tule: 40.36958, 49.86507). V bližini te razgledne točke sva opazili ograjeno zadevo, zadaj pa tanke. Seveda je zbudilo najino pozornost. Stvar je rahlo bizarna. Spomnila me je na Stalin line v Belorusiji, le da so tu vse stvari, ki so razstavljene, armenske. Ja, to so dejansko v armensko-azerbajdžanski vojni (tepejo se zaradi regije Ngorno Karabakh) leta 2020 azerbajdžanski vojaki zasegli in potem pripeljali sem. Torej sredi Bakuja lahko vidiš armenske tanke, oklepnike, rakete, protiraketne sisteme … pač ni da ni. Tam so tudi bunkerji, v katere so postavili voščene lutke armenskih vojakov, ki naj bi vsi delovali zelo grdi in prestrašeni. Sama jih nisem videla, tako da tega ne morem potrditi. Se mi je zdelo pa vseeno res smešno, oz. bizarno, kakšno globoko sovraštvo prikazuje Azerbajdžan do Armenije.

To se je pokazalo tudi v pogovoru z najinim šoferjem, ko naju je peljal na izlet po okolici Bakuja. Kadar je le lahko, nama je povedal, da je Armenija slaba, da jim kradejo ozemlje, da Armenci nimajo nobene zgodovine, le močno podporo Rusije … Ne vem za ostalo, ampak zgodovine pa vem, da ima Armenija res veliko ;).

Ostalo: zanimive sodobne stavbe

Baku je poln zanimivih oz. včasih kar nenavadnih stavb. Ravno zato spominja na Dubaj. Deniz Mall je nakupovalno središče ob Kaspijskem jezeru – največje v Bakuju, po obliki pa spominja na neke vrste rožo. Še bolj južno od Deniz Mall-a je Kristalna palača (Crystal Palace), koncertna dvorana, kjer je potekala Evrovizija leta 2012. Potem je tu še Crescent Bay (steklena stavba, ki spominja na mesec, obrnjen navzdol), a je trenutno še nedokončana. Razlog naj bi bile težave pri nosilnosti konstrukcije. Polno zanimivih poslovnih stavb je tudi na poti proti letališču, na Heydar Alijev Prospekti – npr. SOCAR stolpnica. Ali pa krožišče s formulo je tudi zanimivo. Pač, Baku je res poln takih sodobnih arhitekturnih presežkov.

Midve sva si vse to pogledali sami, v lastni režiji. Navadno bi poiskali kakšen free walking tour, ampak je bilo takrat že vse zasedeno, tako da sva pač sami hodili po mestu. Poleg free walking tour (ki itak niso zastonj, kot ime pove, saj na koncu vodiča plačaš z napitnino), lahko pogledate tudi organizirane skupine po Bakuju:

Nasveti za izlet v Baku:

1.) Viza za Azerbajdžan

Za vstop v Azerbajdžan Slovenci potrebujemo vizo. Urediti se jo da preko spleta (e-viza). Več o tem sem napisala v ločeni objavi na blogu. Omeniti velja, da se Azerbajdžan in Armenija že dolga leta “ne marata”, zato znajo malo komplicirati, če si pred obiskom Azerbajdžana potoval po Armeniji, sploh pa po regiji Ngorno Karabakh.

2.) Prevozi po mestu Baku

Po Bakuju vozijo avtobusi, pa tudi metro. Malo ga je treba naštudirati, ampak je potem to lahko najugodnejša oblika premikov po mestu. Prav tako so zelo ugodni (za naše standarde) taksiji, zato sva midve s sestro ves čas uporabljali aplikacijo Bolt (lahko bi tudi Uber) in si vse taksije naročili preko te aplikacije. Tudi za pot z letališča pa do hotela oz. centra mesta sva uporabili ta način prevoza. Bilo je hitro in ugodno.

3.) Denar v Azerbajdžanu

V Azerbajdžanu uporabljajo valuto manat, ki je bila v času najinega obiska približno 1EUR = 2 AZN (natančneje: 1,8 AZN). V večjih trgovinah se da plačevati s kartico, marsikatera stvar pa je še vedno le gotovinska. Tako da se vsekakor splača zamenjati nekaj denarja v lokalno valuto. Priporočam menjavo v mestu in ne letališču, saj je bistveno bolj ugodna. Za kakšne dražje stvari (npr. izleti v okolico Azerbajdžana) se je dalo plačati tudi z evri.

4.) Jezik v Azerbajdžanu

Uradni jezik v Azerbajdžanu je azerbajdžanski, ki je podoben turščini. Kot posledica nekdanje države Sovjetske zveze, res veliko ljudi govori tudi rusko. Angleško govorijo redki. Na srečo se moja sestra uči rusko, tako da je bila potem ona odgovorna za večino komunikacije na potovanju. Jaz sem vse splanirala, ona je pa potem tam urejala stvari – pa se je “delo” porazdelilo 🙂

5.) Prenočišča v Bakuju

Načeloma so prenočišča v Bakuju dokaj poceni. Kot pomembno mesto (gostijo recimo tudi Formulo 1), ima vse večje hotelske verige – Mariott, Hilton, Sheraton itd. In nočitve v teh hotelih so bile v času najinega obiska “le” malo čez 100€ na noč. Midve s sestro sva seveda rajši bolj preudarni z denarjem in sva za okoli 30€ izbrali nek cenejši in manj fin hotel. Ni bil nek presežek, ampak za dve noči za prespat je bilo pa v redu. Svetovala bi, da poiščete nekaj čim bližje starega centra, saj je Baku kar velik in se precej nahodiš oz. navoziš po mestu.

6.) Internet oz. sim kartica

Čeprav sva bili tam le nekaj dni, sva se odločili za nakup ene lokalne sim kartice. Tako sva lahko kadarkoli in kjerkoli npr. naročili taksi (Bolt). Zadnje čase uporabljam aplikacijo Airalo, preko katere kupim eSIM kartico. Tudi v Azerbajdžanu sva uporabili to. Je praktično, enostavno in ugodno. Pa še ni treba menjat sim kartic v telefonu. Če uporabite kodo KATARI6961, dobite nekaj evrov popusta pri prvem nakupu.