Vsi imamo radi lepe fotografije, kajne? Sploh s potovanj, ali pa kakšnih drugih posebnih dogodkov, ko želimo spomine in doživljanja še toliko bolj ovekovečiti. Večina nas dandanes uporablja kar mobilne telefone za fotografiranje. Priznati je treba, da so vgrajeni fotoaparati v telefonih že res dobri in zmogljivi. A imajo neko svojo mejo, omejitev.
Opazila sva, da so fotografije s telefona lepe, dokler jih gledaš na telefonu. Ko pa jih daš na računalnik, pa niso nič več posebnega. Rok kot fotograf se sploh jezi, ko dobi po kakšnem potovanju fotografije z npr. mojega telefona in jih mora “urediti” za na blog. Barve so čudne, kvaliteta ni tako dobra. Res, na računalniku je razlika med njegovimi fotografijami (ki jih posname z malo boljšim fotoaparatom, trenutno ima Nikon Z6, brezzrcalni fotoaparat) in mojimi fotografijami (narejene z iPhone 12) ogromna. Ko sem se sama odpravljala v Egipt, je bila pri nama glavna debata, s čim in kako bom delala fotografije. Ker pač res moraš imeti lepe fotografije piramid in Sfinge. Pri Nikon Slovenija sva se dogovorila za test/izposojo fotoaparata Nikon Z30. To je nekaj malo manjšega (od Rokovega), a vseeno bolj zmogljivega kot telefon. V nadaljevanju vam predstaviva svojo izkušnjo. Testirala sva ga oba, vsak na svojem izletu.
Nikon Z30 – osnove informacije
Nikon Z30 je fotoaparat DX formata z 20,9 mio efektivnih slikovnih točk, z izmenljivimi objektivi, rotirajočim zadnjim ekrančkom, zapakiran v lahek paket za popotnike in avanturiste. Barvna shema in Nikonov sistem ostajata enaka skozi celotno serijo Nikon fotoaparatov, kar pomeni, da so barve pri Z30 enake kot pri Rokovem Z6.
Nikon Z30 v Egiptu (Katarinina izkušnja)
V Egiptu sem Nikon Z30 uporabljala jaz, Katarina, ki se sicer na fotografijo ne spozna. Doma sva imela z Rokom eno učno uro: kaj je zaslonka, kaj pomeni ISO, kako popraviš osvetlitev, pa malo o kompoziciji mi je povedal. Poskusila sem si vse zapomniti in upala na najboljši rezultat 🙂
Majhnost fotoaparata
Potovala sem samo z ročno prtljago (Wizzair style), zato je bilo super to, da je fotoaparat majhen. Malo večjega ga naredi potem objektiv, čeprav je seveda odvisno, kateri objektiv izbereš. Ker nisem posebno vešča v menjavi objektivov, sem s seboj vzela le enega – večjega (Nikon Z DX 18-140mm F3.5-6.3 VR), ki je imel več zooma, širokokotnega, ki je pa sicer manjši, pa sem pustila doma. Nekajkrat je zoom prišel še kako prav, nekajkrat pa sem pogrešala širokokoten objektiv. Tako da naslednjič bom vzela kar oba 🙂 Pa bom doma vadila hitro menjavo objektivov.
Enostavne nastavitve
Nikon Z30 ima kar nekaj možnosti, da si urejaš nastavitve, tako da Rok bi verjetno lahko tam preuredil marsikaj. Jaz sem se posluževala samo ene fukcije – tiste, ki mi jo je pokazal Rok: kako spremeniti osvetlitev. To se je enostavno popravljalo in je bila res velika prednost, da sem sama lahko odločila, kako svetlo bo recimo nebo. Ali pa sem posnela tri enake fotografije, kjer je imela vsaka drugačno osvetlitev. Take fotografije se potem da združiti (Rok to zna, jaz ne :)), da nastane ena, ki ima vse stvari ravno prav osvetljene.
Vrtljiv zaslon na dotik
Fotoaparat ima tudi zaslon na dotik, tako da sem lahko del fotografije, za katerega sem želela, da je v fokusu izbrala kar s prstom. Pri drugih Rokovih fotoaparatih se to ureja s kombinacijo nevem-koliko gumbov, kar je zame preveč komplicirano. Pa ko smo že pri zaslonu: Nikon Z30 ima vrtljivi zaslon, kar pomeni, da ga lahko obrneš tudi čisto naokoli in narediš tudi selfie. Precej lepši selfie kot s telefonom 😉
Torej, lahko rečem, da sem bila nad fotoaparatom zelo navdušena, saj je bil dovolj enostaven za uporabo, fotografije pa so dejansko bolj kvalitetne od tistih s telefona. Kompozicija … to je pa nekaj, česar se ne moreš naučiti v eni uri, to pa pač zahteva malo talenta in prakse. Do tja pa še pridem 🙂
Nikon Z30 v hribih in na morju (Rokova izkušnja)
Po povratku iz Egipta sem fotoaparat tako hvalila, da se ga je odločil stestirati še Rok. En vikend kasneje sva šla na Begunjščico – v zimskih razmerah, s cepini in derezami po snegu in soncu. Čisto drugačna pokrajina, čisto drugačni pogoji – precej bolj zahtevni, če smo iskreni. In tako je še Rok stestiral fotoaparat. Kasneje sva šla še na morje in na sončni zahod na Slavnik. Še nekaj drugačnih pogojev, kjer je Rok preiskušal fotoaparat.
Lahek fotoaparat
V hribih sem ga preizkusil jaz – Rok. Moje želje in zahteve so pri fotoaparatu verjetno drugačne kot Katarinine, saj se s fotografjo ukvarjam že 10 let. V fotoaparatu sem iskal predvsem majhen stroj, ki bi mi omogočil, da naredim fotografijo, ki jo želim, hkrati pa me ne bi omejeval (zaradi velikosti) na najinih pohajkovanjih v hribih in kasneje morda pri plezanju po gorah.
Na test sva ga vzela na morje in na lažji pohodniški izlet na Slavnik ter na zimsko Begunjščico. Ponavadi imam za nošnjo fotoaparata poseben nastavek, ki fotoaparat pritrdi na naramnico nahrbtnika in tako razbremeni moj vrat. Tokrat sem nastavek pozabil doma, a sem kmalu ugotovil, da ga zaradi lahkega kompleta skupaj z objektivom DX 16-50 (f3.5-6.3) pravzaprav ne potrebujem in me vrat ob nošnji ne boli.
Odlična kvaliteta fotografij
Fotoaparat je intuitiven za uporabo. Preveriti sem želel, če je fotoaparat možno uporabljati bolj ali manj enako kot mojega Z6 – v želji po popolni kontroli fotografije. Ker so gumbi okoli objektiva nastavljivi, na zgornji strani aparata pa so razporejeni podobno kot pri Nikon Z6, s tem nisem imel problemov. Sprednja FN gumba si lahko vsak nastavi po svoje in sebi prilagodi način fotografiranja. Nekoliko je opazen manjko iskala, ki bi v kakšnih snežno belih razmerah, in ob nošenju sončnih očal, prišel prav. Je pa to majhen kompromis napram drugim prednostim, ki jih komplet ponuja, in mi v takšni izbiri fotoaparata pomenijo veliko več. To so: nižja teža, enaka Nikon kvaliteta fotografije, rotirajoči ekranček, popolna kontrola fotografije in hitra odzivnost.
Spodaj je galerija fotografij, ki prikazujejo raznoliko uporabo fotoaparata.