Arizona in Nevada v presežnikih: Veliki kanjon, Hooverjev jez, Las Vegas

843

Katarinina sestra Elizabeta se je maja 2022 podala na potovanje po ZDA, bolj natančno na potovanje po jugozahodnem delu ZDA. 2 tedna, najet avto, trije prijatelji in prevoženih ter obiskanih 6 zveznih držav. To je tretji del njihovega potovanja, ko so potovali po Arizoni in Nevadi. Avtorja fotografij pa sta Janez Pollak in Elizabeta Korenčan.

Arizona in Nevada – tretji del roadtrip-a po ZDA

Arizona

Čez Arizono smo se peljali že na poti iz Los Angelesa v Albuquerque in tedaj smo se ustavili v Flagstaffu, a le za hitro kosilo. Na poti iz Utaha in v Monuments Valley pa smo obisk Arizone vzeli bolj zares. Iz Monuments Valley-a smo se peljali v mesto Page, kjer je možno videti sloviti Horseshoe Bend.

– Horseshoe Bend

Lovili smo sončni zahod, saj naj bi tedaj bile barve najlepše. Presenetilo me je kako zelo vetrovno je bilo in koliko peska je nosilo po zraku v okolici razgledne točke. Horseshoe Bend je zelo lep naravni spomenik, a je težko najti dobro razgledno točko. Na ploščadi je gneča, okolica pa ni zavarovana z ograjami, kar je kar strašljivo.

– Grand Canyon (Veliki kanjon)

Za naslednji dan smo načrtovali izlet v Grand Canyon, jaz sem vedno povezovala Horseshoe Bend z Velikim kanjonom, a te dve lokaciji si sploh nista tako zelo blizu. Iz Page-a, smo se peljali proti severnemu obroču Velikega kanjona in ta pot je trajala dve uri pa pol. Na poti pa je Arizona postregla z zelo lepimi razgledi in menjavami okolice, iz puščavne Arizone smo se dvignili v Kaibab gozd, ki je bil gosto naseljen s srnami, naj bi pa se občasno lahko kje pojavil tudi bizon. Presenečeni smo bili ponovno, da je bilo ob vstopu v nacionalni park Veliki kanjon vse gozdnato in nadmorska višina je bila nekje 2800 m.

Vedno sem mislila, da je Veliki kanjon bolj kamnit, puščavski in ne na takšni višini. Raziskovanje Velikega kanjona je spominjalo na ameriške risanke ali filme, kjer nekdo teče po ravnini in kar naenkrat pride do odsekane pečine in prepada. Takšen vtis sem dobila tudi jaz v Velikem kanjonu. Ampak po vseh prej videnih kanjonih, sem res razumela zakaj je to Veliki kanjon. Rasteza se skoraj do koder seže oko in daje občutek veličine. Na predvečer obiska sem brala spletno stran nacionalnega parka, kjer je bilo izdano obvestilo, da naj bi temperature zrasle do 40 stopinj Celzija in, da po Nacionalnem parku razsaja trebušna gripa. Ne temperature, ne možnost trebušne gripe na poti mi nista bili všeč. Temperatura se je izkazalo, je bila verjetno napovedana za južni obroč, ki se nahaja nižje in je manj gozdnat. Na naši strani je bilo 20 stopinj, kar je bil problem, ker sem se sama oblekla primerno za 40. Prav tako pa kot kaže trebušna gripa predvsem razsaja po južnem, bolj turističnem delu, tako da smo se ji izognili.

Zadnji dan smo se iz Arizone odpravili proti Utahu, zatem pa iz Utaha v Nevado.

Nevada

V Nevadi smo želeli obiskati dve lokaciji: Hooverjev jez in pa Las Vegas. Več časa smo si vzeli na Hooverjem jezu, ki je res ogromen, v Las Vegasu smo se ustavili bolj na kratko. V Nevadi se je močno čutilo puščavsko vročino, na Hooverjevem jezu imajo na srečo nastavljenih pip s pitno vodo.

– Hooverjev jez (Hoover Dam)

Meni je bila zanimiva razlaga, da je Hooverjev jez moral biti zgrajen zaradi nestabilnosti reke Colorado, ki je pogosto poplavljala ali pa so bile suše. Z izgradnjo jezu naj bi reko stabilizirali, a hkrati sem brala objavo National Geographic fotografa Paula Nicklena iz Mehike, kjer naj bi se reka Colorado izlivala v morje. Delta te reke je presušena in komaj kdaj še pride do morja – zaradi vseh jezov na njej. Tako je na splošno občutek v ZDA, da se marsikaj pogosto poskuša predstaviti v pozitivni luči in je potrebno brati med vrsticami.

– Las Vegas

V Las Vegasu nismo našli veliko zanimivega, kar bi želeli in lahko obiskali. Prenočevanje bi bilo zelo drago, za casino in klube nismo imeli niti časa, niti denarja. Zato smo izkoristili enourno brezplačno parkiranje v nakupovalnem centru nasproti Bellagia, si ogledali vodometno predstavo pred Bellagio hotelom, poslikali The Strip in se odpeljali naprej proti obrobju v trgovino Ross. Zabavni vtis o Las Vegasu je realnost, da bleščeče luči in prizori iz filmov dejansko obsegajo le eno dolgo ulico in morda še nekaj vzporednih ulic. Ob ogledu filmov lahko sedaj velikokrat opazim, da je celotna vožnja po Las Vegasu posneta na istem delu Stripa le iz različnih kotov. Namreč okoli Stripa je puščava ali pa razpadle stavbe, nič glamuroznega.

Pravila oblačenja v Las Vegasu narekujejo, da se moraš po Stripu sprehajati v spodnjem perilu ali pa v kopalkah, kar smo izvedeli prepozno. V Rossu smo kupili kar nekaj ugodnih oblačil, namreč tam se prodajajo ameriške blagovne znamke za zelo nizko ceno, kar je vredno izkoristiti. Do prenočišča smo se pripeljali v popolni temi, saj vedno bližje kot smo bili Dolini smrti, manj je bilo naselbin.