Kako zgleda treking v Nepalu v času monsuna?

1,2K

Za treking v Nepalu je fino imeti lepo vreme, s tem se verjetno vsak strinja. Nihče ne želi več dni hoditi po dežju ali snegu. Ne samo da to ni prijetno, tudi nevarno je. Zato je verjetno vsem, ki razmišljajo o trekingu v Nepalu, znano, da je najboljši čas za treking v Nepalu konec aprila, začetek maja ter konec oktobra in začetek novembra. Ostali meseci so bolj tako-tako. Od junija do septembra je v Nepalu monsun, kar pomeni obilno deževje, pozimi pa je pač zima, sneg in mraz in tudi ni primerno za treking. Pa vendar sva se midva na treking odpravila septembra. To je konec monsunskega obdobja. In, kakšno je bilo vreme, kakšen je bil treking septembra?

Treking v Nepalu septembra – kakšno vreme pričakovati?

September je zadnji mesec monsuna, kar pomeni, da je lahko že zelo lepo in predvsem suho vreme, lahko pa je še zelo deževno. Težko res veš, kakšno bo vreme v nepalskih gorah, ampak v septembru imaš načeloma kar dobre možnosti za nekaj lepega vremena. Sploh druga polovica septembra naj bi bila idealna za treking – vsaj tako sva brala. V smislu, da še ni veliko tujih turistov, vreme pa je že zelo lepo. Ali pa je še čisto monsunsko – deževno! Kakšna je bila pa najina izkušnja? Napišem spodaj.

Ali se v času monsuna sploh da na treking v Nepalu?

Odgovor je: ja, se da. Ampak niso vsi trekingi primerni za poletno monsunsko obdobje. Takrat se da opraviti tiste trekinge, ki so v t.i. “rain shadow” – dežnem ščitu. To pomeni, da treking poteka za gorami, ki zadržijo oblake in z njimi monsunsko deževje. Tak treking je recimo Annapurna Circuit, pa Manaslu trek ter Upper Mustang trek in verjetno še kakšen. Midva sva šla na Annapurna Circuit trek v septembru.

Najina izkušnja trekinga v Nepalu septembra (v času monsuna)

Treking septembra nama je bil zelo všeč. Vreme je bilo večino časa v redu, razgledov na gore je nekaj bilo, ljudi pa je bilo zelo malo. Toliko na kratko, sedaj pa gremo malo bolj v detajle, da predstavim stvari, ki jih pred trekingom nisva vedela.

Dostop do izhodišča – ceste v Nepalu v času monsuna

Dostop do izhodišča v Nepalu je svojevrstno doživetje. To ni tako, kot pri nas, ko se po asfaltni cesti pripelješ na Pokljuko, parkiraš avto in začneš hodit. Ne, ne. V Nepalu so vse ceste slabe. Že glavne ceste so v precej slabem stanju, kaj šele tiste bolj stranske ceste, ki vodijo do vasic in izhodišč za treking. Nepal je zelo hribovita država, ceste pa so večinoma speljane prečno na res strmo brežino, ki ni kaj dosti utrjena. To pomeni, da se ob vsakem monsunskem deževju nekje utrga vsaj kakšen zemeljski plaz. Lahko samo zapre cesto za kakšen dan, lahko pa odnese tudi celo cestišče in še kakšno vas zraven.

V septembru, ko v Nepalu že 3 mesece dežuje, je vse razmočeno in je marsikateri plaz že uničil kakšno cesto ali pa jo bo kmalu. To pomeni, da bodo premiki po Nepalu še počasnejši, vožnja pa še bolj tresoča. In tu imam v mislih glavno cesto npr. med Katmandujem in Pokharo, tudi to zasujejo plazovi oz. jo deloma lahko odnesejo. Cesta do izhodišča za najin treking (Tilicho trek, ki je del Annapurna Circuit trek-a) pa je bila še 100x slabša. Od Besisaharja do Pisanga, kjer sva začela hodit je 60km totalnega off-road-a! Ozka, blatna, razmočena, slapovi so tekli čez cesto, dostikrat smo se vozili kar po plazovini, na enem odseku pa smo celo čakali, da so plaz, ki se je sprožil malo pred nami, sčistili. Sem omenila, da je cesta tudi izredno izpostavljena, pod njo pa teče deroča reka? Če bi vedela, kakšna je ta cesta, se ne bi odločila za ta treking, saj se nama je zdela res izredno nevarna. V suhem obdobju je tole vseeno malo bolj varno, saj ni blata in potokov čez cesto.

Obljudenost

Mislim, da je kar logično, da v času monsuna v Nepal ne hodi ravno veliko turistov. Torej, trekingi v monsunskih mesecih niso obljudeni. Tudi septembra sva bila mnogokrat sama v nastanitvah na trekingu, edina gosta. To je bilo super z vidika priprave hrane – kuhali so samo za naju in vsi najini obroki so bili sveže pripravljeni. Na samih poteh sva srečala vsake toliko kakšnega pohodnika, ravno toliko, da ni bilo popolnoma zapuščeno, a hkrati nisva bila “na repeat” s pozdravljanjem 🙂

Cene

V času monsuna so tudi cene trekinga v Nepalu precej nižje. Dovolilnice so cenejše, nastanitve so cenejše … Mislim, da tu ni kaj dosti za dodati.

Razgledi

Tik pred odhodom v Nepal sem nekje prebrala stavek: “Ja, v septembru lahko greš na treking, ampak razgledov pa ne bo. Vse gore bodo zavite v oblake!” Na žalost sem to prebrala prepozno, ko sva se že odpravljala na pot. Če bi to prebrala prej, ko sva iskala vse možne informacije o trekingu v monsunskem obdobju, se verjetno ne bi odločila za nakup letalskih kart. Ker, bodimo iskreni, v Nepal greš zato, da vidiš vse tiste mogočne gore.

In potem sva prišla do izhodišča, v kraj Pisang in prvi večer sva imela čudovite razglede na Annapurno II, naslednji dan sva imela tudi večino dneva prelepe razglede. Res, da so se vmes oblaki malo preganjali, ampak sploh ni bilo slabo … Tudi tretji dan so bili razgledi kar v redu. Enkrat so bile vse gore v oblakih, drugič pa so se lepo pokazale ven. Potem pa sta sledila dva dneva, ko nisva videla skoraj nič. Sami oblaki in en dan je celo popoldne deževalo. Aha, to je torej monsun v Nepalu. V naslednjih dneh se je vzorec ponavljal. Nikoli nisva videla vseh gora, sva pa vsak dan videla vsaj kakšno goro ali pa del gore, ki se je pokazal izza oblakov.

Mislim, da sva imela prve dni precej sreče z vremenom. Popotniki, ki sva jih kasneje srečala, so povedali, da so naslednje dni hodili v res slabem vremenu (dež in megla, en dan celo sneg). Srečala sva tudi enega pohodnika, ki je povedal, da je že tretjič na tem trekingu (Annapurna Circuit). Prve dvakrat je bil sredi poletja, tokrat pa septembra. In tokrat je prvič videl kakšno goro, prejšnjič so bile cel čas njegovega trekinga skrite v oblakih.

Zaključek: treking v Nepalu v času monsuna se splača, če …

Zaključim lahko, da so razgledi septembra le delni. Za lepe razglede je treba pač v Nepal na treking konec oktobra oz. konec aprila. Če pa želiš od Nepala še kaj več, recimo pristen stik z domačini, samo izkušnjo večdnevnega trekinga, doživetje raznolikosti nepalske pokrajine … potem bo pa tudi september čisto v redu mesec za treking v Nepalu. Vsekakor pa bi se izognila avgustu in juliju, ki sta še veliko bolj deževna.