Nasveti kako pripraviti potopisno predavanje

by Katarina

Potopisno predavanje se nama je še nekaj let nazaj zdelo znanstvena fantastika. Rada sva jih poslušala (predvsem jaz, Katarina), ampak vedno se mi je zdelo, da moraš biti nekaj res posebnega, da narediš potopis v npr. Mestni knjižnici Ljubljana. Potem pa sva tudi midva začela več potovat in pisat blog in dobila sva prvo sporočilo: “Povabljena, da pri nas predstavita svoje potovanje”. Waw, a res, kar naju hočejo? No, in potem se je začelo. Potopisno predavanje v Kranju, naslednji dan v Celju, čez en teden v Metliki, Murski Soboti, po različnih lokacijah v Ljubljani … Glas o nama in najinih dobrih potopisnih predavanjih se je razširil in vabila kar dežujejo :). Potopisna predavanja so postala del najinega življenja.

moški in ženska z maskami, potopisno predavanje

Oktobra 2020 sva imela zadnje potopisno predavanje v živo, pred publiko

Veliko predavava in predstavljava različna potovanja. Pri tem pa uživava midva, ko podoživiva potovanje in publika, ki jo za tisto urico odpeljeva “na lepše”, v nov svet in potem sva spet vesela midva, ko je publika navdušena. In več kot je publike, več je vprašanj za kakšen nasvet, kako narediti potopisno predavanje. Zato tule malo razložim, kako stvar poteka.

Nasveti kako narediti potopisno predavanje

Za potopisno predavanje potrebujemo 3 svari: potovanje, o katerem bomo govorili, predstavitev le-tega in publiko, ki nas bo poslušala. Pa gremo po vrsti pogledat vse te stvari.

1.) Potovanje

Ok, o tem ravno ni veliko za povedat. Če želiš imeti potopisno predavanje, moraš nekam potovat 🙂

Nama se zdi, da ne more biti vsako potovanje tema za potopisno predavanje. Potovanje mora biti nekaj posebnega. Dovolj dolgo, da tam res kaj doživimo, hkrati pa je fino, da destinacijo dodobra spoznamo, saj le tako svojim poslušalcem lahko podamo kvalitetno vsebino. Recimo potovanje, kjer samo hitimo iz enega kraja v drugega (tipičen Euro-trip, ko si vsak dan v drugi evropski prestolnici), je sicer lahko potopisno predavanje, ampak bo potem bolj govora o tem, kje smo bili, ne pa toliko o tem, kakšna je tam kultura, hrana … ker pač v enem dnevu ne moreš izvedeti, doživeti dovolj. Ampak to je najino mnenje, morda se kdo drug ne bi strinjal.

par pod angelovim slapom

Top potovanja: Angelov slap, Venezuela

2.) Predstavitev

No, to je pa ta težji del oz. glavni del potopisnega predavanja. Razdelila sem ga v podpoglavja, da lažje predstavim in svetujem pri pripravi predstavitve.

a) Ideja

Najprej si zamislimo, kaj želimo sporočiti. Dobro je, da v sklopu potopisnega predavanja predstavimo kulturo, naravo, hrano in morda še kakšen aspekt države. Morda glasbo, če je destinacija po njej poznana. In potem to nekako vpletemo v opis naših doživetij. Kako to naredimo, je stvar posameznika. Nekateri povedo vse informacije na začetku, potem pa predstavijo svoje potovanje. Midva te stvari poveva sproti.

Predvsem pa se nama zdi pomembno, da povemo nekaj več kot pa “tam sva se imela fino, tam je bilo lepo”. Za naju potopisna predavanja niso neke vrste hvaljenje, kje sva bila, pač pa predavanje, kjer poslušalcem predstaviva nov svet in jim dava uporabne napotke ter informacije o kulturi, državi.

ledenik na islandiji

Potopisno predavanje Islandija vsebuje številne razlage naravnih pojavov. Recimo, zakaj je ledenik modre barve

b) Izdelava predstavitve

Sledi izdelava same predstavitve. Midva to delava nekoliko bolj kompleksno. Mogoče sva prefekcionista 🙂 Ampak želiva, da je stvar res dobra in da so poslušalci zadovoljni. Da pa se seveda veliko lažje narediti.

PREBERI ŠE  Nasveti za fotografijo v Salar de Uyuni

Bila sem že na potopisu, ko je predavatelj pripravil mapo s fotografijami s potovanja in potem je samo kazal fotografije in ob njih govoril o svojem potovanju. Tudi to je ok in verjetno najmanj dela. Večina ljudi se posluži PowerPointa, ki je najlažji za uporabo in ga priporočam vsakemu. Midva pa … midva pa komplicirava in si dava še več dela.

Kakorkoli, dobro je imeti ravno prav dolgo predstavitev, da je še zanimiva – ne predolgo, ne prekratko. Nekako velja pravilo, da ob vsaki fotografiji govorimo približno 1 minuto. V realnosti sicer pri eni malo manj, pri drugi malo več, ampak tako za oris pa drži. Torej naj bo za približno eno-urno potopisno predavanje okoli 60 fotografij oz. drsnic (slajdov) na PowerPointu.

moški vodi potopisno predavanje pred publiko. hostel tresor

Potopisno predavanje v Hostlu Tresor v Ljubljani

c) Zemljevid

V najina potopisna predavanja sodi tudi zemljevid. Tako poslušalci dobijo predstavo, kje se določen kraj nahaja in lažje sledijo potopisu. Pri nama zemljevid naredi Rok v oblikovalskih programih in so avtorsko delo od začetka do konca. Za to je potrebno veliko dela, znanja in potrpežljivosti. Komur to ne gre, lahko uporabi print screen Google Zemljevidov (logo GoogleMaps se pusti na screenshotu), MyMaps ali podobni. Pri vseh pa nujno preverite avtorske pravice, seveda.

d) Fotografije

Pomemben del potopisnega predavanja so lepe fotografije. Uporabite dovolj velike fotografije, da ne bodo zrnaste, ko se projicirajo na večje platno. Pa tudi sicer naj bodo fotografije lepe in vsebinsko bogate (rajši kakšno manj, kot pa veliko slabih fotografij). Predvsem pa naj to ne bodo selfiji, ampak bolj fotografije krajev, narave, mest … vas itak ljudje vidijo na predavanju, ni treba, da ste še na vsaki fotografiji zraven.

zebra med zelenjem

Lepe fotografije so osnova za dobro potopisno predavanje

 

Pri nama tukaj pridem na vrsto jaz. Najprej si zamislim zgodbo, sporočilnost in potem glede na to izberem fotografije in jih vstavim v Rokov zemljevid. Ker to delam v posebnem (plačljivem) programu, mi pobere ogromno časa. Vsakič, ko se lotim delat potopisno predavanje, si mislim: “Kaj mi je tega treba, mar bi slike dala v PowerPoint in bi imela že 3 prezentacije narejene v tem času.” Zato res priporočam PowerPoint 🙂 Ali pa morda .pdf maker, ki zbrane fotografije iz mapice postavi v vrstni red in zapakira v en pdf.

e) Govorni del

Pri potopisnem predavanju je pomemben tudi nastop. Jasen in razločen govor je osnova. Trema je normalna stvar in je pri nama vedno prisotna na začetku predavanja. Potem pa steče in je lažje 🙂

Dobro se je na začetku potopisnega predavanja predstaviti – najprej sebe nato pa način potovanja. Npr. ali je bilo to potovanje z avtomobilom, javnim prevozom, s šotorom itd.

Midva vedno predstavljava potopis v dvoje, oba. Predstavitev si razdeliva nekako na polovico, vendar se vmes večkrat izmenjava, da je stvar bolj dinamična. Glede na najino izobrazbo si razdeliva predstavitev tako, da jaz predstavim naravne pojave (npr. potopisno predavanje Islandija vsebuje veliko mojih razlag, kako izbruhne gejzir, zakaj je ledenik modre barve itd.), Rok pa pove kaj o arhitekturi.

Potopisno predavanje po Omanu – foto Ivana Frajman

Kot je morda iz tega zapisa že zaznati, je s potopisnim predavanjem kar nekaj dela. Pri nama je za 3h dela z zemljevidom in potem še kakšne 2-3h z urejanjem predstavitve. Sledi branje dodatne literature, skupni pregled predstavitve, velikokrat si bolj komplicirane dele tudi poveva vnaprej, da kasneje sama predstavitev bolje teče. Tako da hitro prideva na 10h za eno predstavitev. Verjetno se da tudi hitreje. Ampak bistvo je, da si je potrebno za kvaliteten potopis vzeti dovolj časa, tako kot si ga midva.

PREBERI ŠE  Kaj se bo pa danes skuhalo? Hrana v Avstraliji in na Novi Zelandiji

3.) Publika in lokacija potopisnega predavanja

a) Lokacija

Sedaj pa še zadnji del – kje potopisno predavanje predstaviti? Načeloma naju povabijo knjižnice, lokali, študentski klubi ali pa kakšna kulturna društva. Kje vse sva že predavala je opisano na najinem blogu Napovednik potopisnih predavanj (tam spodaj je tudi seznam). Če želite imeti potopisno predavanje, najprej začnite v svojem lokalnem kraju, vprašajte v knjižnici, mladinskem centru, župniji …

potopisno predavanje: moški pred publiko

Potopisno predavanje v Mladinskem centru Ajdovščina

b) Programi za online potopise

V trenutnih časih se je vse prestavilo na splet, zato sedaj predavava kar od doma. To je naslednji trn v peti – kako to izvesti. Najlažje je na Facebooku, tam lahko narediš LIVE dogodek, deliš svoj ekran (ali pa uporabiš še vmesen program, da deliš ekran in svoj obraz) in vsi lahko poslušajo. Začeli smo s tem in sedaj nas to “tepe”.

Zakaj nama Facebook NI všeč: Na Facebooku se pojavlja OGROMNO spama. Na dan, ko je napovedan najin potopis, je najina Facebook stran preplavljena s komentarji Indijcev, Indonezijcev, Kitajcev … ne vem še koga. Vsi lepijo linke pod vse možne objave na Facebooku, pa tudi med samim live dogodkom in napeljujejo ljudi na svojo spletno stran. Skopirajo sliko in ime dogodka, na svoji strani pa zahtevajo plačilo. Dogaja se tudi, da podvojijo najin Facebook dogodek in ga naredijo plačljivega, podvojili s tudi že najino Facebook stran … Grozno! Torej, Facebooka za potopisna predavanja ne priporočava.

Facebook live potopisno predavanje Lahkih nog naokrog - Kolumbija

Potopisna predavanja na Facebooku imajo neomejeno veliko publiko

Midva sva zato preklopila na Zoom, kjer je vsaj malo boljše. Seveda pa ima Zoom svoje omejitve, predvsem, koliko ljudi sprejme. In to za seboj potegne nezadovoljstvo kakšnega posameznika, ker ne morejo vsi gledat potopisa. Brezplačni Zoom ima omejitev 100 ljudi in 40 minut dolg dogodek. Plačljiv Zoom pa je precej drag. Recimo tak, ki bi omogočil ogled 500 ljudem, stane 140€ na mesec. Kakorkoli, zaenkrat nekako plujeva med Facebookom (za najavo dogodkov), kjer preprečiva možnost komentiranja in prijaviva ter briševa vse komentarje (indijcev in podobnih spamerjev), in izvedbo na Zoomu. Sva pa potopise tudi posnela (ločeno od dogodkov v živo) in jih dala na najin blog, kjer si jih lahko pogledate, kadar želite, brez spama in v visoki ločljivosti. Posneti potopisi so tudi nekoliko bolj obsežni od tistih v živo.

Če ima kdo še kakšno idejo glede izvedbe potopisa na spletu, pa se priporočava.

c) Publika

Publika se zelo razlikuje glede na lokacijo, tako da je treba včasih malo prilagodit potopisno predavanje. Recimo Knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani ima zelo zahtevno publiko, sami intelektualci in tudi vprašanja so bolj o sami državi (npr. kaj je glavna gospodarska panoga določene države ), kot pa o doživetjih. Nasprotno pa recimo v STA cafeju v Ljubljani pride večinoma mlajša publika in bolj jih zanimajo najina doživetja. Potem so vprašanja tudi bolj v smislu, kaj nama je bilo najbolj všeč, ali so naju oropali itd. Predavala sva tudi že v šolah in spet je bilo treba potopisno predavanje prilagoditi starosti učencev in se navezati na snov, ki se jo ravno učijo. Potopisna predavanja na spletu pa so mešanica vsega, vprašanja pa so dostikrat tudi bolj osebna (npr. ali sta se na potovanju kaj skregala?).

PREBERI ŠE  Prestop v Istanbulu - kako do mesta in kaj si tam pogledati?

d) Plačilo

Ni skrivnost, da so potopisna predavanja plačana. Večinoma. Knjižnice in razni študentski klubi imajo določen proračun, ki ga lahko namenijo za potopisna predavanja. Kavarne in lokali pa imajo bolj pogosto bone, včasih pa samo prostovoljne prispevke. Plačilo za potopisno predavanje znaša nekje od 50-100€, v povprečju pa je okoli 65€. V trenutnih časih, ko je vse na spletu, pa so plačila za potopisna predavanja znižali, publika pa je občutno narasla. Bi rekla, da ni ravno pravično in verjamem, da bi se strinjali z menoj. Ni enako, če predavaš za 20 ljudi v majhni knjižnici ali pa za 2000 ljudi na Facebooku. Ampak, takšni so pač trenutno časi. S potopisnimi predavanji si ne da pokriti potovanj, lahko pa je malo za zraven. Veliko nama pomeni že to, da lahko pridobljeno znanje predava naprej in polepšava komu dan in morda potovanje.

potopisno predavanje Lahkih nog naokrog

Potopisno predavanje v knjižnici v Ljubljani

Če si želite ogledati kakšno najino potopisno predavanje, najdete posnetke na blogu (Knjižnica potopisnih predavanj), seznam prihajajočih dogodkov v živo pa najdete v Napovedniku potopisnih predavanj. Uspešno pripravo potopisnih predavanj vam želiva. Če imate še kakšno vprašanje ali nasvet, pa ga napišite v komentar.

Komentiraj

Lahkih nog naokrog