Izlet v Nemčijo, Avstrijo in Švico

2,7K

En teden časa, kam bi šli? Navadno Nemčija in Avstrija nista ravno prva izbira za počitnice, kajne? Vedno stremimo h kakšnim bolj “eksotičnim” krajem, v Italijo bi šli ali pa Grčijo. Na sever nas bolj redko vleče. Kaj pa če vam poveva, da je tudi v to smer, na sever precej lepih krajev? Izlet v Nemčijo, izlet v Avstrijo, ki ga združimo še z obiskom Lihtenštajna in Švice je lahko izredno zanimiv in vidimo lahko številne res lepe kraje. Gradovi, slapovi, starodavne cerkve, tudi koncentracijsko taborišče, Bodensko jezero in seveda gore ❤️

Izlet v Nemčijo, Švico in Avstrijo z vmesnim postankom v Liechtensteinu

En teden časa za same nemško govoreče države. Ja, čas je, da se vsa naučena nemščina nekje uporabi 🙂 pa da še kaj lepega vidimo in se imamo fino. Gremo na izlet v Nemčijo, Avstrijo in Švico.

Salzburg (Avstrija)

Po zgodnje jutranjem odhodu iz Ljubljane, je bil prvi postanek v Salzburgu. V centru smo si pogledali res lepo staro mestno jedro (Altstadt) z Mozartovo hišo – to je itak obvezen postanek v Salzburgu, potem jo mahnili do salzburške katedrale, ki je ena lepših baročnih cerkva v Avstriji, in naprej na grad. Hohensalzburg je grad oz. bolj trdnjava nad mestom in velja za enega večjih gradov v Evropi. Nam je bila zanimiva razstava marionetnih lutk, ki so tudi sicer precej popularne v Salzburgu. Nazaj dol v mestu smo si pogledali še Samostan sv. Petra, tik pod grajskim gričem. Samostan je bil uporabljen v filmu Moje pesmi, moje sanje in je zato pritegnil našo pozornost. Po drugi strani pa gre za najstarejši samostan v nemško govorečih državah, ki deluje že od leta 696! Poleg prekrasne baročne cerkve, ima samostan tudi zanimive katakombe, vklesane v grajski grič.

Tekom tokratnega izleta smo se v Salzburgu ustavili bolj na hitro, saj smo si ga že ogledali nekajkrat prej. Če imate več časa, priporočam ogled Marionetnega gledališča v Salzburgu (Marionettentheater) – tam smo si mi ogledali uprizoritev Mozartove Čarobne piščali.

V okolici Salzburga pa je vreden ogleda še dvorec Hellbrunn in pa rudnik soli Hallein. Hellbrun je zanimiv zaradi vodnih instalacij v okolici gradu. Namreč stavba je postavljena ob naravnem izviru in investitor, salzburški nadškof Markus Sittikus se je odločil vodo speljati v različne vodomete na vrtu. Poleg tega pa je vodne curke namestil tudi pod kamnite stole okoli mize na vrtu. Kadar se je zabava preveč razvnela, gostje so preveč popili, je nadškof vklopil te vodne curke in goste malo “ohladil”. Hallein pa si bom zapomnila predvsem po lesenem toboganu znotraj rudnika 🙂 Pa seveda po belih oblekah, ki smo si jih morali nadeti in vlakcu, ki nas je peljal v rudnik.

Dachau (Nemčija)

Iz Salzburga smo se odpeljali v Nemčijo, preskočili ogled Münchna in nadaljevali do Dachau-a. Koncentracijsko taborišče blizu Münchna, Dachau, je bila ena bolj strašljivih, neprijetnih, a poučnih stvari na tem potovanju. Saj vsi vemo, da so se med 2. svetovno vojno dogajala grde stvari. Ampak, ko pa enkrat vidiš, kje so zaporniki bivali, spali, kako nečloveške razmere so bile tam … takrat te pa res zadane. Več o taborišču Dachau si preberite v objavi o jugu Nemčije.

Augsburg (Nemčija)

Augsburg je precej veliko mesto v bližini Münchna, a zelo nepoznano. Najbolj zanimivo mi je bilo socialno naselje Fuggerei. Bilo je prvo na svetu in imelo je izredno zanimiva pravila, kdo je lahko tam živel in kakšne naloge je moral opravljati, da je lahko tam ostal. Več o Augsburgu je že napisanega tule: Augsburg.

Rothenburg ob der Tauber (Nemčija)

Naslednji dan smo pot nadaljevali do mesta Rothenburg ob der Tauber (Rothenburg na reki Tauber). Rothenburg velja za najbolj romantično nemško mesto. Res je prečudovito. Tako tipično nemško, s tistimi lesenimi hišami, fachwerkhaus, okoli glavnega trga. Obvezen postanek na izletu po Nemčiji. Nadaljevanje o Rothenburgu je tule: Rothenburg ob der Tauber.

Frankfurt am Main (Nemčija)

Frakfurt na Majni je finančna prestolnica ne samo Nemčije pač pa tudi Evrope. Čeprav na daleč Frankfurt vidimo kot skupek visokih stolpnic, pa ima tudi Frankfurt srednjeveško staro mesto s tipičnimi lesenimi hiškami. Za začetek smo se vzpeli na Main Tower, to je 200m visok nebotičnik, ki je po velikosti šele 4. najvišja stavba v Nemčiji. A Main Tower ponuja razgledno ploščad, od koder se zelo lepo vidi celotno staro mesto in pa Bankviertel (bančno četrt).

Tekom ogleda Frankfurta ne gre izpustiti katedrale. Frankfurter Dom ali Kaiserdom Sankt Bartholomäus. Frankfurtska katedrala je bil kraj, kjer so v času od 16. – 18. stoletja kronali kralje. Takrat je Frankfurt spadal pod Sveto Rimsko cesarstvo in gotska stolnica v Frankfurtu je dobila čast za kraj kronanja takratnih kraljev. In potem pridemo do starega mestnega jedra, Altstadt, katerega biser je Römerberg – najbolj romantičen, najbolj načičkan, najbolj tipično nemški trg v mestu.

Mainz (Nemčija)

Po ogledu Frankfurta smo se odpravili dalje. Nedaleč od Frankfurta se nahaja mesto Mainz, ki je znano predvsem po Gutenbergovem muzeju. Mainz je torej kraj, kjer je Johannes Gutenberg izumil tiskanje s premičnimi kovinskimi črkami in tako začel pravo mini revolucijo na področju tiskanja. Posledično pa je imelo to vpliv na prav vsa področja življenja. V Mainzu so bile natisnjene številne knjige, med njimi je bila tudi Biblija. V muzeju se da še danes videti prve tiskalne stroje, ohranjene prve tiskane knjige, na koncu pa lahko tudi obiskovalci sami poskusijo kaj natisniti.

Ko pa smo bili že tam, pa smo si ogledali še slavno katedralo v Mainzu, kjer so bili kronani nemški kralji in kraljice v času od 11. – 13. stoletja (torej še preden so jih začeli kronati v Frankfurtu). Cerkev je nekoliko drugačna kot recimo katedrala v Frankfurtu. Zunanjost je večinoma v gotskem stilu, v notranjosti pa se pomešajo še elementi gotike in baroka.

Z ladjico po Renu (Nemčija)

Pot smo nadaljevali ob reki Ren do kraja Sankt Goarshausen. Tam smo si najprej pogledali kip Lorelaj (Lorelei), kateri je Hemlich Heine posvetil prelepo pesem. Sicer pa naj bi šlo za neke vrste sireno na reki Ren, ki je klicala in zapeljevala mornarje med plovbo. V bližini smo se vkrcali na ladjico in se še malo zapeljali po reki. Počasi smo se vozili, da smo imeli dovolj časa za ogled zelene gričevnate okolice.

Trier (Nemčija)

Tier je mesto tik bo luksemburški meji in je znano po “Porta Nigra”, črnih mestnih vratih iz časa Rimskega cesarstva. Trier je bil ustanovljen verjetno že v 16. stoletju pr. Kr. kot rimsko mesto, čeprav je bilo najbrž to območje naseljeno že prej. Porta Nigra so najlepše ohranjena rimska mestna vrata severno od Alp in zaradi svoje velikosti definitivno vredna obiska. Pa tudi samo mesto Trier je prelepo staro nemško mesto, okolica tukaj pa je polna nizkih gričkov, ki jih prekrivajo trte.

Schwarzwald ali Črni gozd (Nemčija)

Odpeljali smo se proti jugu v Črni gozd, Schwarzwald. Tam smo se vzpeli do najvišjih slapov v Nemčiji, Triberg z višino 163m. Vendar odkrito povedano, mene niso posebno navdušili. Dejansko ne gre za en slap, ki bi padal v enem curku toliko metrov globoko, pač pa je to zaporedje manjših slapov. Vsak zase je res pecej majhen (nizek), sicer lep, ampak ni pa tak “waw” efekt. Je bila pa zato toliko boljša Schwarzwaldska torta (črni gozdiček), ki smo si jo privoščili po sprehodu do slapov.

Bodensko jezero (Nemčija)

Bodensko jezero je največje jezeru v Nemčiji. Poleg tega pa je to tudi mejno jezero med Nemčijo Avstrijo in Švico in vsaka država ima košček jezera, čeprav največji del pripada Nemčiji. Dejansko je Bodensko jezero sestavljeno iz treh jezer: Obersee (zgornje jezero), Untersee (spodnje jezero) in vmesni del Seerhein, kar je v bistvu reka Ren. V okolici Bodenskega jezera si splača ogledati mesto Konstanz, otok Mainau s prekrasnimi vrtovi in koliščarsko naselje Pfahlbauten Unteruhldingen. Več o Bodenskem jezeru pa piše tule: Bodensko jezero (Bodensee).

Renski slapovi (Švica)

Pri Bodenskem jezeru smo prečkali mejo in vstopili v Švico. Prvi postanek so bili Renski slapovi. Najbolj vodnati slapovi v Evropi (ali pa največji, najširši … odvisno, koga vprašate) so resnično veličastni. Mi smo si jih ogledali tako podnevi kot tudi ponoči, ko so osvetljeni. Definitivno vredno postanka in veliko lepši in navdušujoči kot tisti “največji” slap v Nemčiji 🙂 Nekaj besed o Renskih slapovih pa najdete tudi v objavi o Švici: Renski slapovi, Švica.

Zürich (Švica)

Pot po Švici smo nadaljevali v smeri največjega švicarskega mesta, Züricha. V Zürichu se je nujno odpraviti na ogled jezera Zürichsee: na levi obali je lepo sprehajališče, ki od Bellevuja vodi do Operne hiše in celo do kitajskega vrta. Vseskozi pa vas bodo po vodi spremljale račke in labodi. Zürich leži med dvema hriboma, Na eni strani se nahaja Uetliberg, do katerega vas popelje mestni vlakec. Iz Uetliberga se ponujajo izjemni razgledi na mesto in na oddaljeno hribovje proti jugu Švice. Na drugi strani pa se nahaja Züriški živalski vrt, ki je eden najboljših v Evropi. Na poti proti živalskemu vrtu pa vas bo tramvaj peljal tudi mimo Züriške univerze in univerze ETH. Obe zgradbi sta zelo lepi za ogled, pred njima pa se nahaja prostrana razgledna ploščad. V priporočilo za šparavne, v univerzitetnih menzah so obroki cenejši – npr. 12 frankov, namesto 30, kar je standard v restavracijah po mestu.

Zürich obsega tudi staro mestno jedro, ki je zelo prikupno za sprehod in pa dolgo nakupovalno ulico, kjer je možno kupiti tudi pravo (drago) Švicarsko čokolado. Jaz sem bila mnenja, da je ta draga švicarska čokolada pač Lindt – vendar je v Švici to bolj tista poceni vrsta. “Prave” čokolade prodajajo v trgovinicah Sprungli in Laderach. Če pa koga vleče v muzeje, bi priporočila Landesmuseum, ki dobro predstavi švicarsko zgodovino in pa FIFA muzej za športne navdušence. Slednji je zelo interkativen in zato otrokom zelo všečen.

(besedilo je napisala sestra Elizabeta, jaz sem čas v Zürichu izkoristila za nakupovanja 😀 )

Sirarna Appenzeller (Švica)

Švica je znana po svojih sirih, to ste verjetno že slišali. Eden izmed (menda) boljših sirov je Appenzeller – poseben, nekoliko bolj trd sir. V kraju Appenzell blizu St. Gallna je sirarna, kjer smo si lahko ogledali proces pridelave sira, ga na koncu poskusili in seveda nakupili. Pač, brez poskušine sira potovanje v Švico ni popolno 🙂

Säntis (Švica)

Nedaleč od Appenzella se nahaja gora Säntis (2502m), kamor se da priti z žičnico. In prav vse v zvezi s to goro je posebno. Začnimo pri žičnici: v približno 10 minutah vožnje žičnica premaga več kot 1100 višinskih metrov in nas pripelje iz zelene doline med zasnežene gore. Na vrhu gore je razgledna ploščad (in restavracija), od koder se odpirajo nenormalno lepi razgledi. Pač, Alpe tukaj so “za dol past” lepe. Dejansko se z vrha Säntisa vidi v 6 držav: Švico, Nemčijo, Avstrijo, Lihtenštajn, Francijo in Italijo. In vse to so same gore! In to kakšne gore! Prav vidiš, kako so se gubale, kako so se skladovnice sedimentov postavile pokonci. Priznam, tisti dan sem imela malo slab dan, ampak, ko pa sem videla te razglede, sem takoj pozabila na vso slabo voljo. Preprosto ne ostaneš ravnodušen pri takih razgledih.

Vaduz (Liechtenstein)

Čas je bil za povratek proti domu. Ampak pot je bila še dolga in možnosti za postanke je bilo veliko. Prvi postanek je bil kmalu za Säntisom. Iz Švice smo vstopili v Liechtenstein in si pogledali glavno mesto Vaduz. O Liechtensteinu sem napisala ločeno objavo, zato si vse, kar se splača pogledati v Vaduzu, poglejte tule: Liechtenstein – postanek na poti v Švico.

Swarovski Kristalwellten (Avstrija)

Iz Lihtenštajna smo vstopili v Avstrijo in si ogledali še zadnjo znamenitost na poti: Swarovski Kristallwelten – svet kristalov Swarovski. Gre za muzej kristalov. Kristali so uporabljeni v najrazličnejših inštalacijah, tako da je tole neke vrste umetniški muzej, zunaj je zelo lepo urejen park, hkrati pa tudi prodajalna kristalov. Priporočam, da si vzamete čas in pa stojalo za fotografiranje kristalov. Stvari so res lepe, ampak jih je težko fotografirat 😉

 

En teden nemških dežel. Marsikdo bi si mislil, da je izlet v Nemčijo, Švico in Avstrijo brezvezen, da je škoda časa za te bližnje in “nezanimive” države. No, pa vam povem, da je bilo tole eno prav super zanimivo potovanje. Poleg tega, da sva pridno vadila najino nemščino, sva videla tudi prekrasne gore (ja, to je še vedno nekaj najboljšega) in izredno lepe kraje v Nemčiji in Avstriji.