Bolivija velja za najmanj razvito državo v Južni Ameriki in zato morda ni najlažja destinacija za potovanja. Priznava, tudi za naju je predstavljala rahel šok in veliko spremembo po mesecih potovanja po »normalnih« državah južne Amerike (Čile, Argentina, Urugvaj, Brazilija). Glede na videno in izkušeno v Boliviji sva za vas pripravila nasvete za lažje potovanje po tej sicer zelo zanimivi državi. Torej, popotniški nasveti – Bolivija so pred vami.

Več prispevkov o Boliviji, načrt potovanja in še druge nasvete pa najdete tule: BOLIVIJA.

Salar de Uyuni, glavna atrakcija Bolivije

Popotniški nasveti – Bolivija

Kdaj sploh v Bolivijo?

Bolivija načeloma nima letnih časov, imajo le sušno in deževno obdobje. Sušna doba je med aprilom in oktobrom, torej v času našega poletja, deževna doba pa je v času naše zime (november – marec). Čeprav zna biti v času našega poletja v Boliviji precej hladno – pač, Bolivija je na južni polobli, kar pomeni, da je ko je pri nas poletje, je tam zima – pa je vseeno to idealen čas za obisk. Če ni dežja, je manj verjetnosti za uničene ceste (plazovi, podori, blato, narasle reke …) in posledično je potovanje lažje. Hkrati pa to pomeni tudi, da je v nižinskem delu Bolivije (npr. Coroico ali amazonska džungla) manj vlage in se vročino lažje prenaša. Če boste šli v Salar de Uyuni v začetku sušne dobe (april, maj) imate dobre možnosti, da bo vsaj del salarja še poplavljen. Malo vode na slani površini pa ustvari čudovit zrcalni efekt, ki je bil (vsaj za naju) nekaj najlepšega v Boliviji. Nasprotno pa je tekom deževne dobe lahko v salarju toliko vode, da vožnja ni varna in so izlet zelo omejeni.

Pico Austria, 5350m

Viza za Bolivijo?

Za Bolivijo Slovenci ne potrebujemo vize. Ob vstopu v Bolivijo dobimo listek, podoben kakšnemu računu, na katerem so podatki iz našega potnega lista ter datum vstopa v državo in dovoljeno število dni v Boliviji. Pozor! Slovenci dobimo le 30 dni v Boliviji! Če bi želeli, se da bivanje v Boliviji podaljšati. Pazite tudi, da tega listka z meje ne izgubite. Brez njega bo precej težko zapustiti državo.

Nama se je zgodilo, da sva izgubila Rokov listek. A na srečo sva imela kopijo, ki sva jo morala potem natisniti in oddati na meji.

Čudovita modrina jezera Titikaka na perujsko – bolivijski meji

Finance: samo gotovina

Bolivija je država, v kateri so najine plačilne kartice večino časa počivale. Namreč v Boliviji se posluje samo z gotovino. Menjalnice so v vseh večjih oz. bolj turističnih mestih. Tudi če ne najdete prav menjalnice z napisom “Cambio“, malo povprašajte domačine in gotovo se bo našel kakšen striček, ki na črno menja gotovino 😉 Tudi sicer je v Boliviji veliko bankomatov in praktično vsi so brez provizije. To pomeni, da edini strošek, ki ga boste imeli z dvigom, je tista provizija, ki vam jo zaračuna vaša banka.

Valle de las Rocas

Zdravje in higiena:

Nadmorska višina

Večina turistično bolj zanimivih krajev v Boliviji leži na izredno visoki nadmorski višini. Govorim o 3500m – 4500m. Npr. Salar de Uyuni je na višini 3600m, La Paz tudi, nacionalni park Sajama je na 4200m, Laguna Colorada je na 4300m, jezero Titikaka je spet na 3800m in tako dalje. Če pridete direktno iz Evrope (ali drugih nizkoležečih krajev), zna biti višina kar problem. Vzemite si nekaj časa po prihodu in počitvajte, da se telo privadi na to višino. Ko boste hodili naokoli, hodite počasi, ne naprezajte se preveč in veliko pijte. Več nasvetov o soočanju z visoko nadmorsko višino pa najdete v objavi na blogu: Višinska bolezen – kako jo preprečiti?

Skakanje na 4200m, nacionalni park Sajama

Prebavne težave

Praktično vsak popotnik, ki je bil v Boliviji, nama je povedal, da je imel prebavne težave. Realnost je žal taka, da so higienski standardi v Boliviji precej slabi in posledično so možnosti za okužbe še toliko večje. Recimo tekom vožnje po državi sva v neki vasici videla, kako so cel žakelj korenja prali v obcestnem jarku, po katerem je tekla rjava, umazana voda. In potem se tako korenje (in druga zelenjava, seveda) prodaja na tržnicah. Midva sva se držala naslednjih pravil in na srečo Bolivijo preživela brez prebanih težav:

• Vedno sva pila le kupljeno, ustekleničeno vodo
• Sadje in zelenjavo sva vedno najprej temeljito oprala z ustekleničeno vodo, potem pa še obvezno olupila
• Tudi zobe sva si umivala izključno z ustekleničeno vodo
• Veliko bolj pogosto sva si umivala in rakuževala roke
• Večino hrane sva si pripravljala sama, saj sva le tako lahko bila gotova, da je dobro umita oz. dovolj spečena/kuhana
• Kadar sva jedla v restavracijah oz. na ulici, sva si vedno poleg naročila še Coca-Colo oz. Pepsi – za razkužit. Nekateri v ta namen po obroku popijejo malo žganja, vendar na visoki nadmorski to ni priporočljivo, saj lahko pride do še večjih težav in dehidracije. Coca-Cola pa je prav tako učinkovita, dovolj kisla in sladka, da uniči potencialne bakterije.
• Domačin, prijatelj, nama je svetoval, da v restavracijah nikoli ne jeva solate, ker ni zagotovljeno, da je bila umita z neoporečno vodo. Lahko pa jeva vso hrano, ki jo kupiva zapakirano in ima gor etiketo.

Prodaja pekovskih izdelkov na tržnici v La Pazu

Nastanitve: mrzle noči in nič ogrevanja

Lahko si predstavljate, da se na tako visoki nadmorski višini ponoči kar konkretno shladi. Najin rekord je bilo -15°C ponoči. Pri nas imamo seveda centralno ogrevanje za tak mraz, v Boliviji pa ti ponudijo samo kakšno deko več. Zato si nujno spakirajte res tople obleke za spanje v bolivijskih neogrevanih hostlih. Še to: tudi topla voda je bolj izjema kot pravilo. Če nekdo omeni “agua caliente”, ko ti ponuja nastanitev, je to dober znak. Vendar pa je na žalost realnost taka, da pogosto tople vode vseeno ni. Načeloma imajo neke električne glave za tuš, ki sproti segrevajo vodo. A kej, ko je v vaseh električni tok tako šibek, da tisti grelec dela le na nekaj procentih. Torej, priporočava tuširanje sredi dneva, ko je kolikor toliko toplo in mrzlo vodo lažje preživiš.

Nekaj najlepšega v Boliviji. In tudi najhladnejšega 🙂

Hrana: supermarketov ni, samo tržnice

V Boliviji navadne trgovine skorajda ni. Ok, najde se jo v La Pazu, glavnem mestu. Povsod drugje pa obstajajo samo tržnice in minimarketi. Cene so seveda temu primerne – na tržnici bomo mi, gringoti, plačali vsaj polovico več kot domačini 🙂 Malo se lahko poskusite pogajati za ceno, ampak načeloma so Bolivijci kar trdi in se jih ne da kaj dosti premakniti. Če je nekdo rekel, da je cena npr. 10 bolivianov, je pač cena 10 bolivianov in nič manj.

Še to: v Boliviji imajo vsa mesta tržnice po sklopih. Torej, ena ulica bo polna stojnic s sadjem, druga bo imela stojnice s spodnjim perilom, tretja s čevlji, še naslednja bo prodajala orodje in železnino, naslednja bo imela šolske potrebščine itd. In najboljše: vse stojnice ponujajo čisto identične stvari! Očitno v Boliviji še ne poznajo besede konkurenca 🙂

Prodaja spodnjega perila

Sim kartica

Najboljši ponudnik telefonskih storitev v Boliviji je država firma Entel. Če se boste odločili za nakup bolivijske sim kartice, priporočava, da izberete tega, saj ima najboljšo pokritost. Tako kot v vseh južnoameriških državah tudi tu velja, da je signal dober le v večjih mestih, na podeželju pa ga večinoma ni oz. je zelo šibak.

Laguna Route, najbolj odročen košček Bolivije

Elektrika

V Boliviji uporabljajo enake električne vtičnice kot pri nas, zato adapterji niso potrebni.

Kaj in kako obiskati v Boliviji?

Bolivija se deli na Altiplano (visokoležečo planoto, ki je nad 3000m) in na tropski del. Narava, vreme, ljudje, kultura … vse je zelo različno med tema dvema deloma. Nekateri celo pravijo, da gre za dve različni državi. Največ popotnikov v Boliviji obišče Altiplano in njegove gore, lagune in slane puščave. Načrt potovanja za ta del Bolivije najdete tule: Načrt potovanja Boliviji in sever Čila.

Na Altiplanu priporočava obisk Salar de Uyuni (največje slane puščave na svetu), nacionalnega parka Sajama pod najvišjo bolivijsko goro, mesta Potosi z rudnikom srebra, Cordiliere Real za alpinistične avanture in pa jezera Titikaka na meji s Perujem. V bolj tropskih predelih pa se nahaja znamenita Cesta Smrti, nasadi koke v okolici kraja Coroico, izkušnja amazonskega gozda v kraju Rurenbarque in še bi se našlo.

Cesta smrti

Počasno potovanje

Bolivija ima slabe ceste, to je dejstvo. Pa ne samo, da so številne še vedno neasfaltirane, pogoste so tudi zapore. Ljudje so nezadovoljnji z oblastjo (ali čim drugim) in se odločijo za štrajk. Na cesto zvalijo ogromne skale ali pripeljejo ogromne kupe zemlje oz. se zmislijo še kaj drugega. In potem ti ne preostane drugega kot da čakaš, čakaš, čakaš … dokler se ne pogodijo z oblastmi ali pa obupajo. Najrajši blokirajo ravno avtobuse, saj na ta način razjezijo največ ljudi naenkrat. Na srečo imava 4×4 pogon in sva eno tako zaporo ceste obvozila po plitki reki. No, avtobusni prevozniki imajo radi tudi kakšna popravila na poti, avtobus zakuha, se pokvari, poči guma … vse se lagko zgodi na bolivijskih cestah.

Ampak kar hočem z vsem tem povedati je to, da je potovanje po Boliviji počasno in polno nepredvidljivih dogodivščin. Zato si vzemite čas in vedno dovolj rezerve med enim avtobusom in drugim oz. med avtobusnim potovanjem in letalsko povezavo.

Bolivijske ceste so prava “veselica”. Vedno se najde nekaj, kar upočasni potovanje.

Najem avta ni dobra ideja

Ravno zaradi slabega stanja cest in res, res, res norih voznikov, najema avtomobila v Boliviji ne priporočava. Boljše je potovati z agencijami oz. avtobusi ali vlaki, kjer se bodo drugi ukvarjali s stanjem na cesti, vi pa boste na dopustu. Verjemite, prevozila sva celotno Bolivijo, tudi totalno kaotični La Paz in tega ne bi želela ponoviti 🙂

La Paz naju navdušil z gondolami kot javnim prometom. Veliko boljše kot pa z avtom v mesto.

Upava, da vam najini popotniški nasveti za Bolivijo koristijo in da bo vaše potovanje kar se da lepo in doživeto. Pa brez prebavnih težav 😉

Je še kdo potoval po Boliviji? Imate kakšen nasvet za dodat? Napišite ga v komentar.