3,3K

Danes, ko tole pišem, je minilo točno 6 mesecev, odkar sva (daljnega) 6.12.2018 pristala v Čilu in začela najin »Gringo trip«. Čas mineva prehitro, stvari, ki bi si jih rada pogledala je preveč in ravnokar bo treba domov, midva pa sva šele v Peruju (kje je še Kolumbija!).

Pretekli mesec sva potovala po Boliviji in Peruju. V Boliviji sva se po fascinantnem Salar de Uyuni podala na jug in se vzpela na 6020m visok vulkan Uturunku. Sledilo je namakanje v toplih vrelcih nacionalnega parka Sajama, divja vožnja najprej skozi La Paz, nato pa še po Cesti smrti. Potovanje po Boliviji sva zaokrožila še z vzponom na Pico Austria, 5350m in nato pri jezeru Titicaca prečkala mejo v Peru.

Prva stvar, ki sva jo naredila v Peruju, je bil obisk nakupovalnega središča. Namreč v Boliviji sploh nimajo kaj dosti konkretnih trgovin. Vse so sami minimarketi ali pa tržnice. No, Peru je nekoliko bolj razvit in nama je morda zato za odtenek ljubši. Zaenkrat sva se že vzpela na Rainbow Mountain, se nagledala inkovskih ruševin s tem, ko sva prepotovala celo Sveto dolino Inkov (Sacred Valley) in si ogledala slavni Machu Picchu. Nenazadnje pa sva se na vabilo prijatelja slovenskega konzula odpravila še v amazonsko džunglo na jugu Peruja. Uf, pester mesec je za nama!

Kaj je bila najboljša stvar v tem mesecu potovanja?

Katarina: ko sem osvojila vrh Pico Austria na 5300m! Pred tem mi ni uspelo na šesttisočak Uturunku, zato mi je bil Pico Austria toliko bolj izziv in nato veselje, ko sem brez posebnih težav prišla na vrh.

Rok: Inki! Noro dobro je videti, kakšni mojstri so bili pri gradnji svojih objektov! Kako natančno so gradili hiše, kako prefinjeno so klesali kamenje in kako lepo so znali speljati vodo. Res, bili so izjemna civilizacija, zelo lepo povezana z naravo. Pa seveda odsevi na vodi v Salar de Uyuni. Ponoči, ko sva spala v avtu na poplavljenem delu salarja, sem se zbudil in pogledal ven. Za trenutek nisem vedel, kaj je zgoraj, kaj je spodaj, saj so se zvezde odsevale v vodi.

 

Kaj je bila najslabša stvar v tem mesecu potovanja?

Katarina: neuspešen vzpon na vulkan Uturunku. Tako zelo sem si želela priti na 6000m, potem pa me je nekaj sesulo na poti gor. Nisem mogla dihati, vrtelo se mi je … Ni šlo. Na žalost.

Rok: uničevanje narave v Peruju. Bila sva na izletu v perujski džungli. Amazonski gozd, toliko življenja, ampak trenutno tam poteka zlata mrzlica. Zlato so našli v rečnem dnu in posledično so reko na nekaterih odsekih kar izsušili. Še slabše pa je, ker potem najdeno zlato čistijo na obali reke in to s pomočjo živega srebra! Zato je vsa okolica močno onesnažena s težkimi kovinami. Voda ni pitna, ribe iz reke niso užitne. Žalostno.

Česa sva se naučila?

Katarina: da se s pozitivnim odnosom daleč pride in veliko doseže. Pa naj bo to policist, ki želi od naju dobiti denar za namišljeno kazen ali pa pogajanje o ceni najinega avtomobila 😉

Rok: Da ture, vodeni izleti niso za naju. V tem mesecu sva dvakrat šla na voden izlet, z vodičem in obakrat se nama je zdelo, da so naju nategnili. Saj morda ni bilo tako hudo, ampak tako zelo sva navajena potovati samostojno, da nama gre res na živce, ko sva kar naenkrat odvisna od nekoga drugega in ne moreva sama planirati stvari.

 

Koliko sva v tem mesecu zapravila?

Če je bil prejšnji mesec malo dražji za naju, je bila pa tale najcenejši do sedaj. Wuhu! Skupaj sva zapravila 1681€.

Za potovanje po Boliviji (2 tedna) in Peruju (slabe 3 tedne) sva zapravila:

• za hrano 294€
• za bencin in cestnine 476€
• za prenočišča 167€
• za vstopnine 526€
• za avto (manjša popravila, pranje avtomobila) 104€
• in za ostale drobnarije, sim kartice, pranje… pa še 114€

Kaj nama prinaša junij? Še več Peruja! To je ogromna država in še veliko imava za videti. Najprej se bova počasi odpravila do Lime, kjer sva dogovorjena za nekaj obiskov, nato pa dalje proti severu. Konec meseca pa upava, da bova že v Ekvadorju, morda celo na Galapagosu, če najdeva poceni letalske karte. Če kdo zasledi, kakšno akcijo, naj nama le javi. Zaenkrat še nisva našla nič posebno ugodnega.