4×4 avantura: argentinska puna od vulkana Antofagasta do Tolar Grande

Ta objava je nadaljevanje prejšnje, kjer govoriva o argentinski puni, planoti na okoli 3000m pod Andi. Tja sva se podala skupaj s švicarskim parom, ki prav tako potujeta s svojim avtom (kombijem) po Južni Ameriki. Bila je prava 4×4 avantura: en teden smo bili brez signala, z vklopljenim 4×4 pogonom in s spuščenimi pnevmatikam. Argentinska puna ponuja fascinantno in nepozabno naravo, katere se bova še dolgo spominjala.

Toyota 4runner na altiplanu

4×4 avantura, argentinska puna, midva in najina Toyota in nori razgledi

Vulkan Antofagasta, 3500m

Od čudovite lagune Carachi smo pot nadaljevali proti edinemu kraju na poti, Antofagasta de la Sierra, ki leži tik pod istoimenskim vulkanom. Ker smo vsi »hribovci«, smo se seveda odločili za vzpon. Parkirišče je na 3200m, vrh pa na 3500m, torej nič kaj dramatična višinska razlika. Razen, da je vse skupaj nad 3000m, kjer se pomanjaknje kisika že kar pozna. A vseeno vzpon ni bil zahteven, poleg tega pa so ravno v tistem času prišli še šolarji s kolesi iz Antofagaste in se kot del športnega dne vzpeli na vulkan skupaj z nami. Tudi jaz bi imela tak športni dan 🙂

vulkan antofagasta

Vulkan Antofagasta

Neimenovani prelaz na 4600m

Tu v puni je toliko nekih prelazov, da jih sloh niso vseh poimenovali. Tale konktretno, med Antofagasto in salarjem Antofalla je bil naša najvišja točka tega dela potovanja, 4635m, pa vseeno brez imena. Najina Toyota je na prelaz, kljub višini in strmim klancem prilezla brez posebnih težav, medtem, ko je kombi najinih sopotnikov kar konkretno sopihal. Veste, kako se nama je smejalo, da imava tako dober avto. Ampak pustimo bahanje. Narava gor na prelazu in pa na poti dol je bila naravnost čudovita. Kljub visoki nadmorski višini tu še rastejo skupki šopaste rumene trave. In kako lepo se potem to preliva na rjavi podlagi, ki se dviguje nad zvijajočo cesto. Naravnost čudovito.

prelaz v andih na 4600m

Čudovito prelivanje barv na 4600m

 

Prečkanje Salar-ja de Antofalla ter »Ojos de Salar«

Roka je najbolj skrbelo, kako bo potekala vožnja čez salar (posušeno slano jezero). Saj, dokler je jezero res posušeno, ni problema, če pa je le malo mokro, pa vse skupaj lahko postane ena velika blatna mlakuža, v kateri lahko hitro obtičiš. No, pa smo imeli srečo in je bil salar čisto suh in smo ga prečkali brez kakršnih koli težav.

Ojos de Salar pa so bazenčki vode sredi salarja. Tam je struktura podlage drugačna, zato se niso posušili skupaj s slanim jezerom. Tile v Salar de Antofalla naj bi bili vsak različne barve (rdeče, rjave, zelene). Na naše razočaranje so bili vsi kar navadne sivkaste barve in nič kaj fotogenični, vsaj podnevi ne. Ponoči pa, ko se zvezde odsevajo na gladini vode, to je pa druga pesem.

mlečna cesta, ki se odseva v jezeru Salar de Antofallas

Zvezdni odsev v Ojos del Salar

Salar de Arizaro

Naslednji dan nas je pot vodila preko 3. največjega salarja na svetu. Prvi in navječji je verjetno vsem znani Salar de Uyuni v Boliviji, drugi je Salar de Atacama na severu Čila in tretji je tale, Salar de Arizaro, praktično nepoznan med turisti. Da smo prišli do tja, smo se spet dvignili na 4300m visok prelaz, nato pa se spustili dol. Okoli nas pa so bili sami zasneženi vulkani in polno posledic vulkanskega delovanja – recimo gmote črnih skal (posušene lave). Videli smo tudi že prve barvne hribe in našli zanimive steklene kamenčke. Le-ti so bili Roku tako zelo všeč, da jih še danes voziva v avtu 🙂 Pa saj so res lepi, izgledajo kot zelo tanko steklo, ki je v slojih zlepljeno skupaj. Z malo truda, da se da te kamenčke razslojiti in dobiti posamezne sloje stekla.

cesta na prelaz v argentinski puni
Čez prelaz proti naslednjemu salarju. Ali najdeš najin avto?
barvni hribi v Argentini
Tektonika in vulkansko delovanje. Noro, kaj vse narava dela
Poglej te plasti prozorne kamnine!
Rok je navdušen nad "steklenimi"kamni
skupina popotnikov na makadamski cesti v andih
Skupinska fotografija pred spustom v 3.največji salar na svetu, Salar de Arizaro, Argentina
cesta preko salar de Arizaro
Cesta po Salar de Arizaro je tudi v prav dobrem stanju

Cono de Arita

Posebnost Salarja de Arizaro je struktura v njegovi sredini, imenovana Cono de Arita. Gre za čisto pravilen stožec in mnogi misijo, da je to ugasli vulkan. Kar pa ne drži. Preprosto, to je manjši hrib oz. večja skala, ki je pač pravilne oblike. Ker so nam kosila z razgledom zelo všeč. Smo se ustavili tam in s pogledom na Cono de Arita skuhali svoj obrok.

cono de arita

Cono de Arita. Ne, to ni vulkan, pač pa samo gora sredi salarja

Slani hribi okoli Tolar Grande

Tolar Grande je bil naslednji »večji« kraj na naši poti. Večji pomeni, da ima celo 200 prebivalcev in javni internet 🙂 A že na poti tja so nas navdušili slani hribi in hribčki. Gre za material, ki ga vozijo iz rudnika v bližini in ga tam odlagajo v obliki stožastih hribov. Ker je vsa zemlja tam okoli slana, so tudi ti hribi slani, kar se vidi po suhi beli skorji. Seveda midva ne bi bila midva, če ne bi želela splezati na enega. Švicarja pa sta nama pridno sledila, da smo lahko na vrhu posneli nekaj zabavnih fotografij. Navdušeno sva jima tudi povedala, da sva nekaj podobnega že videla v Salihorsku, v Belorusiji, kjer so ti hribi kar konkretno visoki – tja do 80m!

V naslednji, zadnji objavi o naši 4×4 avanturi po argentinski puni bom pisala o vaškem življenju v Tolar Grande, o čudovitih jezerih Ojos del Mar ter nadzemeljski puščavi Desierto del Diablo. Za še več lepih slik nore argentinske pune preverite blog v naslednjih dneh 😉

lame v andih

Zvedave lame v puni

Preberi si še

Napiši nama svoje mnenje :)

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!