3,6K

Tisti, ki naju že dlje časa spremljate, gotovo veste, da pogosto potujeva z drugimi ljudmi. S prijateljico, s še eni parom, s prijateljevim prijateljem, s skupino prijateljev … vse sva že preiskusila. Po eni strani so taka potovanja za naju naporna, ker imava manj časa zase, za naju in ker se je treba prilagajati željam drugih, po drugi strani pa so lahko potovanja v skupini tudi zelo prijetna in zabavna.

Prednosti potovanja z drugimi:

Več glav več ve

Vsak človek ima svoje prednosti, svoje talente in znanja, ki lahko pri potovanjih v skupini zelo koristijo. Recimo nekdo govori jezik domačinov, drugi je dober v orientaciji in navigaciji, spet tretjemu morda bolj leži zgodovina ali pa poznavanje narave in ostale poduči o teh stvareh obiskane države itd.

Na tak način ni treba nama skrbeti za vse aspekte določenega potovanja, pač pa si vse to lahko nekoliko porazdelimo in se tako tudi več naučimo.

Samo nekaj primerov z najinih dosedanjih potovanj v skupinah:

Na potovanje v Maroko (2012) sva povabila mojega brata Petra in njegova sošolca iz srednje šole, Nejca in Doro. Slednjedva sta se učila francosko in tako sta bila v Maroku zadolžena za komunikacijo z domačini. Recimo, ko so nas ustavili policaji zaradi prehitre vožnje, se je Nejc prijazno pogovarjal z njimi in jim povedal, kje vse v Maroku smo že bili, kam še gremo, pohvalil njihovo državo … in na koncu nam je policist del plačane kazni celo vrnil!

Tudi v Belorusijo (2017) nas je šlo 5. Že prej sva potovala s Tomažem (Rokovim bratrancem) in Janjo (mojo sošolko iz fakultete) in sva vedela, kaj pričakovati. V Belorusijo pa je šel z nami še en Rokov bratranec, Matic. Njega je bolj kot narava zanimala zgodovina in kultura v Belorusiji in po njegovi zaslugi smo videli in izvedeli veliko zanimivih stvari, ki jih midva, če bi sama planirala potovanje, gotovo ne bi vključila v plan.

Porazdelitev stroškov

Ok, priznam, prvotni namen, zakaj sva začela potovati v skupini, je zato ker sva »gorenjca«. Želela sva si potovati z avtomobilom, ampak najemi so pač dragi, potem pa pride zraven še strošek za bencin, cestnine … Če vse to pade samo na najina pleča (oz. najin bančni račun), je cena takega potovanja preko najinih finančnih zmožnosti. Če pa si stroške za prevoz razdelimo med 4 ali celo 5 oseb, pa isto potovanje postane relativno poceni. Recimo, v Južni Afriki sva želela najeti terensko vozilo in raziskati nekatere »off-road« kotičke. Ampak terenec je stal 1300€ za 3-tedenski najem. Preveč! Ko pa smo si najem tega istega vozila razdelili še s sopotnikoma Janjo in Tomažem, pa je bil strošek čisto znosen in na koncu smo za 4 tedensko potovanje po Južni Afriki odšteli 1500€ po osebi (vse vključeno, tudi letalska karta!).

Varnost

Kadar sva potovala v skupini z drugimi, sva se počutila varnejše. Bilo je v smislu, saj smo 4, se bomo že znašli, če se nam kaj zgodi. Spet primer potovanja po Južni Afriki, ki velja za dokaj nevarno državo. Tekom celotnega potovanja me ni bilo niti enkrat strah. Pa smo hodili ponoči po Cape Townu, kampirali v nacionalnih parkih z divjimi živalmi okoli nas, prevozili številne kraje, ki sicer veljajo za nevarne … Ampak ta občutek, da nas je več, da bomo skupaj že rešili situacijo, je prevladal pred strahom o možnih ropih in napadih. Nasprotno pa sva na potovanju po Salvadorju, ki prav tako velja za zelo nevarnega, kar nekajkrat »cviknila« in večkrat premislila, če je nekje res varno prespati.

 

Zabavno je

Potovanja v skupini oz. z večimi ljudmi so vedno bolj zabavna, bolj družabna. Več je klepeta, pogovorov, debat, igrali smo se družabne igre, ob večernem ognju pili pivo, skupaj gledali zvezde, skupaj okušali novo hrano … Kadar sva sama, sva bolj resna. Družabnih iger za dva ni veliko, pa tudi niso tako zabavne, pogovori so pogosto bolj organizacijski, saj morava celotno potovanje sama speljati, zorganizirati.

Delitev dela

Prednost potovanj v skupini je tudi ta, da si razdelimo delo. Že tekom načrtovanja potovanja, smo si vedno razdelili, kdo je zadolžen za kaj, kdo naštudira katero mesto, nacionalni park, letalske karte, vize …

Velika prednost je tudi delitev vožnje. V Avstraliji smo se v enem dnevu peljali iz Port Campbell do Sydneya, kar je 1200km. Ker smo bili 4 vozniki, smo se redno menjavali za volanom in tako vožnja sploh ni bila naporna. Vsak je v celem dnevu vozil le 3h. Super je, ker tako dobiva kakšno uro, dve, ko se lahko spočijeva, gledava ven na okolico, ali pa med daljšo potjo piševa blog na zadnih sedežih, medtem, ko eden od sopotnikov vozi.

 

Do sedaj sva imela večinoma zelo dobre izkušnje s potovanji z drugimi ljudmi in v skupini. Seveda pa ni vedno enostavno. Za potovanja z drugimi je potrebno veliko prilagajanj. Tudi, če misliš, da prijatelja dobro poznaš, se lahko na potovanju izkaže, da sploh nismo kompatibilni. Hkrati pa sva bila presenečena, kako dobro sva se ujela s kom, ki ga prej skorajda nisva poznala. Najboljši tak primer je moja sošolka Janja. Poznala sem jo s faksa, vedela sem, da je zagnana in pridna študentka, med študijem sem jo velikokrat prosila za pomoč, za razlage, za zapiske … Nikoli pa se nisva res veliko družili izven teh okvirjev. A v Afriki smo se spoprijateljili in od takrat še karnekajkrat šli skupaj. Na potovanje, izlet, v hribe, na obisk … Se je pa tudi zgodilo, da sva s kom šla na potovanje in je bilo to tudi prvič in zadnjič, ker se preprosto nismo ujeli.

 

Kaj je torej tisto, kjer lahko na takih potovanjih »zaškripa«, kje se lahko pojavijo težave in kako jih rešiti?

 

Načrt potovanja

Pomembno je, da načrt potovanja naredimo skupaj, da smo vsi vključeni v ta proces in se na koncu vsi strinjamo, kam gremo in kaj si želimo ogledati. Seveda je logično, da je nekdo bolj zagnan in bolj spreten, drugi manj. Ampak konec koncev mora biti plan potovanja skupinski izdelek. Primer slabega načrtovanja je bilo potovanje v Avstralijo in Novo Zelandijo, kjer sva plan izdelala midva, sopotnika pa sta se z njim strinjala. Tam, v Avstraliji, pa sta ugotovila, da bomo ves čas v naravi, onedva pa bi šla rajši v mesto žurat.

Način potovanja

Uskladiti se moramo tudi, kako bomo potovali, kje bomo spali, kako jedli in koliko smo pripravljeni za tako potovanje odšteti. Ker nimava neomejene finančne zaloge, nama je pomembno, da so potovanja poceni, da poskusimo privarčevati, kjer se pač da. Primer, ko sva šla s še enim parom na vikend izlet ob Gardsko jezero: na poti proti Italiji, sem predlagala, da napolnim tank z bencinom tik pred mejo, saj je bencin v Sloveniji bistveno cenejši. Pa je bil odgovor: »Ah, saj to pa res ni veliko razlike, če je bencin 2€/L ali pa 1,3€.« Ne vem, meni se zdi pri polnem rezervoarju razlika ogromna.

Pogovoriti se je tudi treba, če vsem odgovarja spanje v šotorih ali hostlih, da v primeru divjega kampiranja pač ne bo tuša vsak dan, da si bomo sami skuhali kosilo itd.

Finance

Ko se uskladimo, na kakšno potovanje gremo in imamo približno ceno potovanja v glavi, se je pri skupinskih potovanjih treba uskladiti še glede financ. Kako si bomo stroške razdelili? Plačuje vsak zase, plačujemo vsi za vse, naredimo en skupni fond in plačujemo s tistim denarjem? Midva sva vedno do sedaj prakticirala način, kjer vsak plača nekaj, stroške se sproti beleži in na koncu se naredi poračun. Jaz sem tisti »financ minister«, ki ima na telefonu Excelovo tabelo in vanjo vpisuje vse stroške, ki smo jih imeli. Na koncu potovanja pa pogledam, kdo je koliko plačal za skupne stvari in potem preračunam, koliko je kdo še komu dolžan. Morda zveni komplicirano, ampak sploh ni. Nama se zdi to zelo dober sistem, kjer načeloma ni bilo težav s tem, da bi kdo za potovanje plačal več kot drugi.

Hrana

Hrana združuje, je moje geslo potovanj v skupini. Kadar imamo skupne obroke, si hrano skuhamo skupaj, se skupaj usedemo k mizi, skupaj pojemo, vmes poklepetamo … Zdi se nama, da je to pomemben združevalni faktor. Žal pa je lahko tudi razdruževalni, če se ne moremo uskladiti, kaj bi kdo jedel, če je preveč »zbirčnih Metk« v skupini, če bi vsak nekaj svojega in ni pripravljen nič popustiti. Žal sva imela to izkušnjo nedavno v Braziliji, zato lahko na to opozoriva. Morda je smiselno, da se pred potovanjem skupina pogovori, kaj in kdaj bo jedla, kaj bo kuhala, da se izogne takšnim težavam.

(Ne)prilagajanje

Najpomembnejša stvar pri potovanju v skupinah je prilagajanje. Vsak mora malo potrpeti, se malo prilagoditi, da stvar funkcionira. Če je v skupini nekdo, ki »solira«, ki se drži zase, ne sodeluje z ostalimi in mu ni mar za skupnost, za skupno dobro, je potovanje v skupini lahko zelo težko. Seveda na vsakem potovanju pridejo trenutki, ko si gremo s sopotniki na živce – to je nekaj čisto normalnega. Ampak dokler je vsem pomembno, da se imamo skupaj lepo, se da vsak konflikt rešiti.

 

Torej, za potovanje v skupini oz. z drugimi ljudmi so najpomembnejše stvari prilagajanje, sodelovanje in potrpežljivost. Prej se je treba pogovoriti o pričakovanjih, željah in navadah, se uskladiti, potem pa je potovanje v skupini lahko super. Najino najboljše potovanje do sedaj je bilo v Južno Afriko, kamor sva potovala z mojo sošolko Janjo (prvo skupno potovanje) in Rokovim bratrancem Tomažem (Rok in Tomaž se prej razen pri babici na obisku 2x na leto sploh nista videvala). Bili smo odlična ekipa, res smo se dobro ujeli in dobro skupaj funkcionirali.

Vsem, ki potujete v skupini, želiva čim bolj gladko potovanje ter čim manj konfliktov. Midva dobiva naslednjo sopotnico za prvomajske praznike v Boliviji. Pa da vidimo, kako se bomo imeli.