3. mesec na potovanju – najboljše, najslabše in koliko sva zapravila

Ne želim vsake objave začeti s stavkom »Kako hitro čas beži!«, ampak je res. 3. mesec potovanja je že za nama in skoraj sva na polovici najine pustolovščine.

V preteklem mesecu sva končno prišla v tople kraje in skrbi so se spremenile iz patagonskih »Koliko se moram obleči, da me ne bo zeblo?« v to: »Ali sem namazana s sončno kremo in proti komarjem?«

Končno na toplem v Braziliji!

Kaj sva počela pretekli mesec?

V Argentini sva se prvič ustavila ob morju v kraju Necochea, kjer sva predvsem uživala v vonju borovcev. Sledil je obisk Buenos Airesa in prepotreben servis avtomobila ter nakup kamping pripomočkov, ki so se nama v Patagoniji uničili. Dalje sva se odpeljala v najino 3. državo tega potovanja: Urugvaj.

Morje, sonce, začelo se je … poletje tudi za naju!

Joj, kako draga je ta država! Šokirana sva bila nad cenami, kreditne kartice so se kar upirale, ko sva jih tiščala v POS terminal in nama je bilo vroče, ko sva recimo za liter bencina odštela 1,6€, za cestnino 4€ na vsakih 100km ali pa za sendvič 12€! Je pa Urugvaj tudi zelo zelena država, kar je bila dobrodošla sprememba od suhe argentinske pokrajine.

par na Punta del Este

Drag, je, ja, tale Urugvaj, ampak je tudi lep.

Pred parimi dnevi pa sva vstopila v najino 4. državo: Brazilijo. Tu pa se je začela tropska vlaga, tropska vročina in tropski komarji. Ter portugalščina! Kako smešen jezik je to. Kot bi govoril španščino s polnimi usti 😀 V Braziliji so naju najprej navdušili kanjoni parka Serra Geral, nato plaže otoka Santa Catarina in nenazadnje karneval v Rio de Janeiru. To je bila ena izmed top izkušenj tega potovanja. Ritmi in glasba ter barve nama še danes živo stojijo pred očmi.

moški stoji nad prepadom, nad kanjonom Serra Geral

900m globok kanjon Serra Geral v Braziliji

Kaj je bila najboljša stvar v tem mesecu potovanja?

Katarina: Karneval v Rio de Janeiru. Ko sva se odločila za nakup vstopnic, je bilo to bolj tako: ker bova ravno tam, pa si poglejva še karneval. Potem, ko pa sva bila na Sambadromu (prizorišču karnevala) in ko sem v živo in čisto od blizu videla vse te maske, plese, ta spektakel, pa me je dogajanje popolnoma navdušilo. Seveda k temu pripomore tudi dejstvo, da sva imela sedeže v čisto prvi vrsti.

A se vidi, kako blizu sva bila nastopajočim?

Rok: prijazni ljudje! Odkar sva zapustila neobljudeno Patagonijo, imava več stika z ljudmi in vedno znova sem presenečen, kako prijazni so do naju. Začelo se je takoj v Buenos Airesu, ko sva šla k slovenskim avtomehanikom. Tako prijazen in topel sprejem, fer odnos, odkritost, poštenost … čisto so me navdušili. Potem sva se srečala s še večimi Slovenci v Buenos Airesu in spet so bili vsi izredno prijazni. Preseneča me tudi Brazilija. Imel sem občutek, da je to bolj nevarna država, pa so spet ljudje tako prijazni. Kar naključen moški naju je recimo v Riu pospremil do pravega avtobusa. Pa vsi, ki vidijo najin avto, naju sprašujejo od kod sva, kam potujeva itd.

overlanding car toyota 4runner

Najina Toyota zbuja veliko pozornosti.

Kaj je bila najslabša stvar v tem mesecu potovanja?

Katarina: couchsurfing v Buenos Airesu. Sprejela naju je sicer prijazna domačinka, ki je imela za najine pojme grozno stanovanje. Stvar je bila kar bizarna. Stanovanje je bilo majhno, v njem je živela ona in njena sostanovalka, dva psa in v tistem času še en couchsurfer. Poleg tega je bilo stanovanje umazano, neurejeno, zanemarjeno in nametano, da ne omenjam psičkov, ki zelo očitno nista imela dovolj sprehodov, saj sta si za svoje stranišče morala izbrati kar balkon in dnevno sobo. In v vsej tej zmedi, je Avstralski couchsurfer napol nag spal na razmetanem kavču, nama pa je gostiteljica na tla dala nekaj dek in spalni vreči. Kadar na svojih improviziranih posteljah nisva spala midva, sta tam ležala kužka. Načeloma nimam nič proti psom in seveda sem vesela, če naju kdo preko couchsurfinga sprejme. Ampak ta kombinacija vonjav, razmetanosti, raztresenosti … to je bilo pa kar precej slabo.

 

Rok: ležeči policaji na brazilskih cestah. Groza. Koliko jih je in kako veliki so. Voziti tu je prava nočna mora.

tovornjak, ki se vozi po zeleni pokrajini Urugvaja

Ceste slabe, tovornjakov kolikor hočeš za prehitet in vsaj 10 ležečih policajev v vsaki vasi, skozi katero se pelješ. Nočna mora, vam pravim.

Koliko sva v tem mesecu zapravila?

Celoten strošek preteklega meseca je 1648€. Strošek je višji, saj sva v Buenos Airesu delala servis avtomobila in kupovala nove kamping pripomočke. Ampak, vsak mesec imava en razlog, zakaj zapraviva več, kot sva načrtovala. Kdaj se bo to ustavilo? 🙂

Za potovanje po Argentini (10 dni), Urugvaju (en teden) in Braziliji (10 dni), sva zapravila:

  • za hrano 289€
  • za bencin in cestnine 637€ (cestnine so se izredno podražale v tem delu Južne Amerike)
  • za prenočišča 107€
  • za vstopnine 86€ (večina tega je bila vstopnina za karneval v Rio de Janeiru)
  • za avto in potrebno opremo 296€
  • in za ostale drobnarije, sim kartice, darila za domov … pa še 234€

 

V naslednjem mesecu sledi raziskovanje Brazilije. Iz Ria sva se skupaj z Rokovo nekdanjo sodelavko Vesno, ki trenutno dela kot prostovoljka v Braziliji, podala proti severu. Brazilija je tako zelo ogromna, da bomo vseeno videli le majhen kos države, a za okus bo: malo arhitekture (sedaj potujem s kar dvema arhitektoma!) si bomo pogledali v glavnem mestu Brasilija, malo bomo hodili po hribih in se malo sončili na plažah. Sledi povratek v Rio, nato Sao Paulo in na koncu ogled slapov Iguazu na tromeji Argentina-Brazilija-Paragvaj. Uganete, kam greva pa potem? 😉

 

Preberi si še

Napiši nama svoje mnenje :)

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!