4,5K

Gotovo ste že vsi nestrpni in vas noro zanima, kako je potekal najin teden brezplačnega raziskovanja Katarja z imenom Discover Qatar in 144 hours. Če še kdo ne ve, o čem piševa, naj si prebere objavo Brezplačno potovanje v Katar.

Discover Qatar in 144 hours

Torej, kako je zgledalo 6-dnevno brezplačno potovanje po Katarju? Z eno besedo: ZANIMIVO! Ker sva se prijavila sama, kot edina predstavnika Slovenije v tem obdobju, sva predvidevala, da naju bodo priključili kakšni drugi skupini. A se je izkazalo, da bova imela kar privatno turo. Cel program tega tedna je bil samo za naju! Vodička, fotograf, šofer … samo za naju! Waw 🙂

Nastanitev

Program je zasnovala organizacija Qatar Youth Hostel Organization (QYHA), ki je del večje organizacije HI (Hosteling International). Torej je bilo logično, da bomo vsi udeleženci programa nastanjeni v njihovem hostlu. A na najino presenečenje so naju prvi dan odpeljali v en hotel in naju nastanili tam. Kasneje so nama razložili, da je bilo pred dvema tednoma v Dohi pravo neurje, zaradi katerega je bilo polovico mesta pod vodo! Med drugim je poplavilo tudi hostel. Voda je povzročila ogromno škode in zato so hostel zaprli in ga prenavljajo. Do danes naj bi bila dela že pri koncu in prihodnji teden ga bodo ponovno odprli – Inshallah (kar po arabsko pomeni “če bog da”). Hotel, v katerem sva bivala, se imenuje Asherij Hotel in je čisto ok. Hitrejši internet ne bi škodil, ostalo je bilo pa v redu.

Plan potovanja

Nad planom potovanja imava kar nekaj pripomb. Ampak, ker sva bila šele druga udeleženca tega programa, recimo, da jim oprostiva. Poleg tega so imeli ravno menjavo osebja in tistega, ki je pripravljal program ni bilo več, zato je kot vodička vskočila njihova PR-ovka. Zineb se je zelo trudila stvar popraviti, kolikor se je pač dalo. Pravijo, da normalno plan udeležencem pošljejo vsaj 2 tedna vnaprej, da ljudje vedo, kako in kaj … no, midva pa sva plan zvedela vsak dan sproti oz. zvečer za prihodnji dan. Ravno toliko, da sva se oblekla ogledom primerno. Mene to sicer ni posebno motilo, saj sem si to potovanje v Katar vzela kot počitnice, Rok pa se je malo bolj jezil, ker si ni mogel planirati dneva in tudi zato, ker smo nemalokrat sončni zahod preživeli v muzeju. Prednost te zmede je bila v tem, da sva lahko tudi midva predlagala kakšno stvar in smo jo dodali v plan ogledov. In še dobro, da se odpovedali oglede nekaterih muzejev, ker bi jih bilo gotovo preveč 🙂 Najbolj škoda pa je, da smo v puščavi preživeli tako zelo malo časa. Praktično smo se pripeljali tja, ostali 15 minut za slike in šli nazaj.

Vse svoje pripombe glede plana potovanja sva jim povedala in obljubili so, da bodo za naslednje skupine plan optimizirali.

Drugače pa dnevi niso bili preveč natrpani. Začenjali smo okoli 10h zjutraj in končevali okoli 18h. Ogledali smo si kar nekaj muzejev, a so bili vsi zelo zanimivi, saj smo imeli vedno dobro vodstvo. Na ta način je za naju sicer nezanimiv muzej postal zelo interesanten, izvedela sva veliko stvari o Katarju, ljudeh, navadah, politiki … Poleg muzejev smo si ogledali še nekatere (arhitekturno) zanimive stavbe, kravjo farmo, utrdbo in kot že omenjeno: puščavo.

Hrana

Tudi vso hrano sva imela vključeno. Zajtrki so bili v hotelu, kosila smo imeli skupaj tekom dneva, večerje pa včasih skupaj, včasih pa sama. Pohvaliti gre trud najine inpromptu vodičke, da nismo jedli kaj dosti hitre prehrane (ki jo je sicer v Katarju ogromno), ampak smo za kosilo večinoma hodili v konkretne restavracije in jedli dobro hrano. Ker se je program tolikokrat spremenil, so nama ob večerih dostikrat naročili, naj si kar v hotelski restavraciji naročiva večerjo ali pa pokličeva room service 🙂

Opozorilo: vegetarijanci in vegani, v Katarju boste lačni! Tukaj vsa hrana temelji na mesu in je praktično nemogoče dobiti obrok brez. In če rečeš, da bi jed brez mesa (without meat), dobiš piščanca, ker pod besedo meat oni razumejo govedino 🙂 Tako da tukaj je treba svoje predsodke požreti oz. pustiti doma. Po drugi strani pa ni težav živeti brez mleka in mlečnih izdelkov. Tudi jajc v jedeh ne uporabljajo tako zelo pogosto, kruh pa je spet prisoten povsod, pri skoraj vsakem obroku. Zato tisti s težavami z glutenom prinesite svoj kruh s seboj.

Prevozi

Tudi ves prevoz sva imela urejen. Qatar Youth Hostel Asociation (QYHA) ima svojega šoferja in svoj mini bus (za cca. 30 oseb), ki je bil ta teden na razpolago le za naju. Pakistanec Aziz je bil sicer precej divji šofer, ampak v Dohi je treba biti, saj je promet grozen. Prišel naju je iskati na letališče, naju vsak dan zjutraj pobral pred hotelom, vozil naokoli in naju zvečer odložil spet pred hotelom. Tudi zadnji dan, ko smo že zaključili s programom, so naju prišli iskat pred najin 5 zvezdični hotel in naju odpeljali na letališče. Samo pohvaliva lahko ta del programa.

Družba

Ker sva bila edina obiskovalca tega programa, nisva imela družbe drugih popotnikov, sva se pa zato lahko toliko več družila z domačini, prostovoljci pri QYHA. Spoznala sva zanimivo Maročanko iz Belgije, Zineb, ki je prišla v Katar študirati arabščino in se zaposlila kot PRovka pri QYHA. Snemalec in fotograf je bil Sami iz Alžirije, ostali pa so bili čisto pravi Katarci. Predstaviva lahko Mohammeda, zaposlenega v tehnični službi bolnišnice v Dohi in Mohammeda, policijskega vajenca, Abdula – študenta gradbeništva, vzgojiteljico Dano, študentko umetnosti Rim in nadutega Rašida, ki ima močne veze pri emirju (kralju Katarja) in dogovorjeno poroko čez en mesec s punco, ki je v življenju še ni srečal. Vsak karakter posebaj je bil zanimiv in nama je dal vpogled v življenje v Katarju ter izkušnjo, ki ga brez njih gotovo ne bi doživela. Edino, če vam je življenje drago, se ne usesti v avto z Rašidom. Tip je totalno nor voznik, ki po Dohi vozi 200km/h, zraven pa gleda video spot Wrecking Ball od Miley Cyrus na svojem mobitelu.

* * * * *

Sedaj pa še par besed o dveh stvareh, ki sta bili čisto najina domena na tem potovanju: zadnja noč v hotelu s 5 zvezdicami in testiranje čisto novega brezzrcalnega fotoaparata Nikon Z7.

Nikon Z7

Kot navdušenca nad popotniško in landscape fotografijo in lastnika legendarnega Nikon D700 fotoaparata sva se res veselila preizkusa novega Nikonovega brezzrcalnega fotoaparata Z7. In ni razočaral. Ker je res precej manjši od D700 in tudi lažji, sem se (piše Rok) kar hitro navadil nanj. Aparat je top, uporabil sem tudi oba nova Z objektiva (35mm in 24-70mm) in oba sta izjemno ostra. Najboljša stvar: ostrenje z dotikom na ekran in super dinamični razpon. Ker sva tokrat bolj hodila po mestu in ne toliko po naravi sem se preizkušal v fotografiji arhitekture, naredil nekaj nočnih pokrajin in celo fotografiral nekaj muslimanskih žensk 🙂 Hmmm, pa še podatek, ki skrbi popotnike pri tem fotoaparatu: Baterija mi je zdržala za nekje 800-1000 posnetkov, fotografirano v L RAW formatu (45Mp 14-bit). Ostre leče, 35 1.8 mi je sploh zakon, lažji in manjši fotkič in ok baterija. Če mi bodo le finance dopuščale, si za na prihodnjo pot kupim vsaj body 🙂

Hotel s 5 zvezdicami

Ker sva v Katarju ostala še eno noč dlje kot je trajal program, sva si morala tudi nočitev priskrbeti sama. Ta dodatna noč je padla ravno na moj rojstni dan, zato sva se odločila, da si privoščiva malo razvajanja. Izbrala sem čisto nov hotel Wyndham Doha West Bay, ki je stal 75€ na noč z vključenim zajtrkom. Nahaja se v predelu West Bay, tam med vsemi tistimi najlepšimi stolpnicami v Dohi in je čisto blizu Al Corniche, sprehajališča ob morju in City Center nakupovalnega središča, kjer se da dobiti ugodno večerjo.

Najboljši del bivanja v hotelu je bilo kopanje v zunanjih in notranjih bazenih ter koriščenje njihovega spa centra: jacuzzija in savne. Predstavljajte si en teden potovanja po državi, ki je obdana z morjem, ampak nikoli ni bilo časa za skok v morje. No, enkrat smo imeli krajši postanek na neki plaži, ampak tam so pa imeli stroge predpise, kakšen sme človek v morje (beri: ženske morajo biti praktično oblečene!). Zato sem komaj čakala najino bivanje v hotelu, kjer je nošenje kopalk dovoljeno. Jupi!

Zvečer sva želela nazdraviti na moj rojstni dan s kakšnim koktejlom, ampak se je spet zataknilo. Kljub temu, da je to mednarodni hotel, vseeno ne strežejo alkohola. Obrazložitev: Katar je stroga muslimanska država, kjer je alkohol prepovedan. Dobiti naj bi se ga dalo le v redkih mednarodnih hotelih in kakšnih restavracijah. Ker se nama ni dalo iskati drugega bara po mestu, sva pač nazdravila s čajem 🙂

Sklep

Brezplačno potovanje v Katar je bilo zakon! Seveda ni bilo popolnoma brezplačno, saj sva si morala kriti letalsko karto ter zadnji dan v Katarju, ko se je program že zaključil, ampak v primerjavi s stroški, ki bi jih imela midva sama za tako potovanje, je to zelo malo. Če sva čisto iskrena nama je tudi zelo prijalo, da se nama enkrat za spremembo ni bilo treba ukvarjati z organizacijo potovanja. Ni nama bilo treba voziti, navigirati, se zgubljati, se živcirati zaradi divjih voznikov, skrbeti kje in kdaj in za koliko denarja bova jedla … Tokrat sva lahko pozabila na vse te skrbi in se prepustila toku.

Če bi potovala sama, si gotovo ne bi ogledala polovico stvari, ki sva si jih v okviru tega programa. Naju načeloma muzeji ne privlačijo tako zelo kot naju narava. Gotovo bi si splanirala potovanje tako, da bi več časa preživela izven Dohe, v naravi, po možnosti v puščavi. Zaradi druženja z domačini in obiskov vseh muzejev pa sva izvedela različne, zanimive in šokantne stvari o Katarju, ki sploh ni tako zelo liberalna država, kot sva si predstavljala. Torej, lahko rečem, da je bilo vredno iti v vse tiste muzeje 🙂

Več o nasvetih za potovanje v Katar pa v naslednji objavi 😉