Viza za Jamajko

5,8K

Viza za Jamajko? Jo potrebujeva ali ne? Kje in kako se jo dobi? Na spletu ne piše praktično ničesar, informacije so skope, sploh za Slovence. Ker je najboljše izvedeti informacije iz prve roke, sva sva začela iskati Slovence, ki so že bili na Jamajki in so nama razložili situacijo. Ugotovili smo, da načeloma Slovenci za Jamajko ne potrebujemo vize. Je pa pri tem nekaj trikov, kako do brezviznega vstopa v državo priti:

Priprava dokumentov

Za Jamajko ne potrebuješ vize, če lahko dokažeš, da si cepljen proti ošpicam, otroški paralizi in rdečkam.

Kako to dokazati? Možnosti sta dve: ali imaš zdravniško potrdilo o cepljenju ali pa s seboj prineseš cepilno knjižico.

Jaz sem svoj cepilni kartonček iz otroštva izgubila, zato sem šla z novejšo (rumeno) cepilno knjižico k svoji zdravnici in jo prosila, da mi vanjo prepišejo prejšnja cepljenja. Brez težav so mi to uredili in nič računali.

Pri Roku je bilo ravno nasprotno: Rok je sicer svoj cepilni kartonček še imel, vendar pa je tam vse napisano v slovenščini, zato je šel tudi on z enako prošnjo k svoji osebni zdravnici. Ta pa ga je zavrnila, češ da take prakse ne pozna. Mu je pa potem napisala angleško potrdilo o cepljenju proti prej omenjenim boleznim. Cena potrdila: 25€.

Pred prihodom na mejo

Na letalu do Jamajke smo dobili immigration form – obrazec, ki ga je treba izpolniti pred vstopom v državo in oddati uradniku na meji. Med drugim je zahtevan tudi naslov nastanitve na Jamajki, vključno z imenom kontaktne osebe in njeno telefonsko številko. Še dobro, da sva se prej po emailu pogovarjala z lastnico hostla in da je imela v svojem podpisu napisano tudi telefonsko številko!

Meja in vstop v Jamajko

Ne vem, morda sva midva naletela na res zoprno gospodično na mejni kontroli, ampak takšnega izpraševanja še nisva doživela. Torej, najprej sva morala pokazati potne liste, potem povedati, zakaj sva prišla na Jamajko, kaj bova tu počela, kje se bova potikala, kako bova potovala naokoli, kje bova nastanjena … Pokazati sva morala tudi potrdilo o rezervaciji prenočišča! Še dobro, da sva si prvo noč rezervirala vnaprej! Za naju je bila to edina potrjena rezervacija, vse ostale nočitve sva iskala sproti. Fjuh, vsaj s tem je bila zadovoljna.

Potem je sitna gospodična začela iskati po računalniku, v katero kategorijo spada Slovenija in če potrebujeva vizo. Končno je ugotovila, da ji morava pokazati cepilni knjižici. Na srečo je najprej vzela mojo, ki je imela vsa cepljenja lepo prepisana. Ampak težava je bila v tem, da so naša cepiva kombinirana tako, da nismo dobili v eni dozi skupaj cepiv proti rdečkam, ošpicam in otroški paralizi, pač pa je bilo to razdeljeno med več cepiv. In gospa se je zmedla in postala še bolj sitna. Grdo je gledala, se potila in spraševala, kaj pomeni katera beseda v knjižici (čeprav je vse prevedeno v angleščino). Na srečo je zraven stopil sodelavec, ji z GoogleTranslate prevedel neznano besedo in potem je bila z mojo cepilno knjižico zadovoljna. V potni list sem dobila žig! Juhej! Pri Roku se ji verjetno ni dalo več in je samo pogledala njegov cepilni kartonček, kjer ji pa itak nič ni bilo jasno. Pokazal ji je še potrdilo od zdravnice, ki ga je bolj ošvrknila kot pa prebrala in tudi on je dobil žig.

V primeru, da ne moreš dokazati, da si bil cepljen proti ošpicam, rdečkam in otroški paralizi, lahko na meji zaprosiš za vizo. Dobiš jo takoj, stane pa 100 USD.

Vsi, ki nameravate na Jamajko, predlagava, da dovolj zgodaj uredite potrdila o cepljenju in si rezervirate vsaj kakšno nočitev vnaprej. Tako bo prehod meje manj stresen.