Belorusija v naših glavah zveni takooooo daleč, čisto predaleč, da bi šli tja z avtom. Ampak, če pogledamo na GoogleMaps, nam le-ta izračuna, da je Minsk od Ljubljane oddaljen 1600km, toliko kot do Aten, recimo. Pa Minsk je na sredini Belorusije. Brest, ki je tik ob Poljski meji, pa je oddaljen le 1200km. Sploh ni tako daleč – vsaj nama se ne zdi 🙂 Poleg tega pa so leti do Belorusije zaenkrat še zelo dragi, zato odločitev za potovanje z avtomobilom res ni bila težka. Z avtom v Belorusijo, to bo avantura, smo si mislili 🙂 in res je bila. Komplikacije na meji, nenavaden sistem cestninjenja itd.
1. Vstop v državo
Podobno kot ob vstopu v Ukrajino, je potrebno tudi tukaj na nek način avto registrirati v Belorusijo. Pokazati je treba vozniško dovoljenje voznika, prometno dovoljenje avtomobila ter, če nisi lastnik avtomobila, še dovoljenje za vožnjo, ki ga moraš predhodno urediti na AMZSju. Načeloma potrebuješ tudi mednarodno vozniško, vendar je nam ni bilo treba nikoli pokazati. Potem podpišeš cel kup stvari, med drugim te tudi obvestijo o cestninskem sistemu v državi in dejstvu, da si s temi podpisi edino ti uradni, dovoljen voznik tega avtomobila v Belorusiji. Tako je naš ubogi Tomaž moral čez celo potovanje sam voziti avto.
Čistina, bodeče ograje in zglajena mivka na meji med Ukrajino in Belorusijo
Mi smo v Belorusijo vstopali iz Ukrajine in izbrali mejni prehod Novaja Rudnja (Новая Рудня), kar je bila odlična izbira, saj ni bilo nobene gneče. Smo pa vseeno za celoten postopek potrebovali kar 2 uri. Na ukrajinski strani je šlo hitro, na beloruski pa smo morali najprej pokazati vizo in izpolniti imigracijski listek, potem pa so nas izprašali, če imamo kaj orožja, drog ipd. ter pregledali cel avto: vse ven, odpret vsak nahrbtnik in pokazati vsebino. Uradniki so bili zelo prijazni, ampak striktni. In govorili so izključno rusko!
Immigration card je dvojezična (ruska in angleška)
Za izstop iz Belorusije na Poljsko smo se odpeljali nekoliko iz smeri in mejo prečkali na prehodu Pjaščatka (Пяшчатка). Hitro in brez kakršnih koli težav – v slabi uri smo bili čez. Nam sicer bližji mejni prehod bi bil pri Brestu (Terespol ali Warsaw Bridge), vendar pa je znan po nenormalno dolgih čakalnih dobah – ljudje čakajo tudi po 8h! Zato mislim, da se je tistih nekaj dodatnih kilometrov do Pjaščatke več kot splačalo.
2. Ceste
Izkušnja vožnje po Belorusiji je bila odlična. Ceste so v zelo dobrem stanju, ni lukenj, kot so v Ukrajini, tudi prometa ni tako veliko. Vožnja je res pravi užitek. Edino avtoceste so malo drage za naše pojme, pa obcestni znaki za nevarnost sevanja občasno zmotijo harmonijo vožnje 🙂
Glavna avenija v Minsku je široka 3-pasovnica
Podeželje v Belorusiji pa je veliko bolj preprosto: drage avtomobile zamenjajo konjske vprege
Bencinske črpalke so pogoste in praviloma vse delujoče. Le enkrat se nam je zgodilo, da smo z zadnjimi litri diesla pripeljali do bencinske, ki pa so jo ravno prenavljali in je bila zaprta! Domačini so nam povedali, da imajo v bližini urejeno zasilno črpalko, do katere se je prišlo po blatu in lužah. Off-road za Passata 🙂 Babuška z zlatimi zobmi tam pa je sprejemala le gotovino, s kreditnimi karticami pa smo si lahko pod nosom obrisali. Nabrali smo zadnje novčiče, napraskali vse kar smo imeli beloruskih rubljev in uspeli natankati ravno toliko, da smo lahko prišli do naslednje bencinske.
Dostop do zasilne bencinske. Čisti off-road! 🙂
3. Cestnina
V Belorusiji se cestnino plačuje satelitsko z BelToll kartico (okrajšano OBU, kar pomeni on-board unit). Torej, za vožnjo po beloruskih avtocestah, potrebuješ najprej to OBU kartico, nanjo naložiš denar in potem se voziš … vsakič, ko zapelješ mimo senzorja, kartica zapiska in sistem ti z nje odšteje nekaj denarja. Za povprečen avto je cena 4 (evro) cente na kilometer (0,04€/km).
Že na meji, ob vstopu v Belorusijo so nam dali zemljevid njihovih avtocest, kjer se točno vidi, katere so plačljive, prav tako pa so bile označene BelToll pisarne, kjer se lahko registriraš in kupiš kartico.
Zemljevid beloruskih avtocest (modra barva)
Zelo pomembno: kartico si moraš urediti preden zapelješ na avtocesto. V nasprotnem primeru te čaka visoka denarna kazen!
OBU kartica stane 48 rubljev, kar je približno 20€, potem pa nanjo naložiš še minimalno 25€ oz. toliko, kolikor misliš, da boš tekom potovanja po Belorusiji porabil.
Da pa kartico dobiš, moraš pokazati homologacijo avtomobila (zanima jih količina izpuhov, saj glede na to določijo ceno cestnine), prometno dovoljenje in kopije vsega tega. Nato se je treba kar 19x podpisati in kartica je tvoja. Skupaj z njo dobiš tudi natančna navodila, kam je treba kartico prilepiti in kako mora zapiskati, kadar pravilno deluje.
Bi kdo verjel, da je to res pisarna BelToll? Nas je stanje presenetilo 🙂
Stvar sploh ni tako komplicirana, kot morda deluje, postopek registracije pa je (tako kot vse v Belorusiji) zelo birokratski in ti vzame kar nekaj časa. Več informacij o BelToll sistemu pa lahko preberete na njihovi spletni strani: BelToll.
