Stalinova linija, Stalin Line po angleško oz. Линия Сталина po (belo)rusko je ogromen muzej na prostem, ki se nahaja približno 45km zahodno od Minska. Danes je to skupek raznoraznega sovjetskega orožja, vojaških vozil in obrambnih jarkov ter bunkerjev, nekoč (okoli leta 1920) pa je bila to zahodna meja Sovjetske zveze, ki so jo s številnimi jarki, obrambnimi stolpi in nasipi dobro zavarovali.
Sovjetski tank
Stalinova linija – zahodna meja Sovjetske zveze
Izkušnja tega muzeja je prikaz beloruske mentalitete in njihove naklonjenosti do Rusije. Je razkazovanje nekdanje sovjetske vojaške moči, vse je prikazano zelo živo in človek ima občutek, kot da je prišel v sredino druge svetovne vojne. Poleg razstave orožja in vojaških vozil ponujajo tudi možnost streljanja z različnimi puškami, protitankovskimi raketami, za še višjo vsoto denarja lahko greš streljat tudi iz tanka! In kaj je tarča? Nemški tank ali nemški vojak! Če odšteješ približno 100€ pa te 15 minut vozijo naokoli v pravem in še delujočem oklepniku ali pa tudi tanku.
Naš ogled muzeja na prostem Stalinova linija
Ob prihodu na parkirišče te pozdravi uniformiran partizan. Ja, prav ste prebrali, partizan. Parkirnino pobira človek, ki je oblečen v vojaško uniformo, na glavi ima čepico z rdečo zvezdo, za pasom pa rusko pištolo. Enako so bili oblečeni tudi vodiči, ki so po muzeju tisti dan vodili skupine šolskih otrok ter drugi zaposleni.
Nekdanji obrambni jarek
Čisto pravo streljanje
Začeli smo si ogledovati razstavljene eksponate: najprej smo šli mimo nekaterih obrambnih jarkov in stražnih stolpov. Ravno smo se želeli spustiti v enega izmed bunkerjev, ko je nekaj močno počilo! Jaz sem kar poskočila na mestu, oglasili so se alarmi v parkiranih avtomobilih, Rok pa pravi, da so se zatresle vse leče v objektivu. In potem je zaropotalo še enkrat in dvakrat in … nekdo strelja! Rafal je trajal približno minuto, potem pa se je ozračje umirilo. Glede na to, da ostali obiskovalci niso delali panike, se mi je zdelo, da je to streljanje verjetno del šova, a vseeno nisem ostala mirna po tem dogodku. Kako bi, saj je bilo okoli nas malo morje orožja in čisto slučajno je nekje v bližini še pokalo.
Obrambni stolp in čistina na meji – pesek, kjer se je vsaka stopinja
(poskus pobega) odlično videla
Sovjetski tanki
Naprej smo si šli ogledati sovjetske tanke – to je bil najbolj zanimiv del muzeja za moško populacijo naše skupinice 🙂 Ampak tankov je res veliko, vseh sort, oblik in velikosti! Eni so na kolesih, drugi na gosenicah. Vsak tank ima specifikacijo, kjer piše, koliko ljudi je lahko prevažal, kako daleč se je lahko peljal in kaj je lahko streljal. Vmes je spet začelo pokati in seveda sem se tudi tokrat ustrašila. Ker me je zanimalo, kje in kdo strelja, smo šli za ropotom in prišli do točke, kjer lahko za plačilo vsak obiskovalec preskusi razstavljeno orožje. Najcenejše je streljanje s puško, malo dražja je potem brzostrelka, streljanje s topom pa je že konkretnih 50€. In ne boste verjeli, kdo je streljal ravno v trenutku, ko smo prišli bliže – majhen otrok! Na oko bi ocenila, da je bil deček star približno 7-8 let. Stal je za avtomatsko puško in besno streljal na razstavljen nemški tank. Očka pa ga je sinčka zadaj glasno hvalil. Bizarno!
Letalska flota
Dalje imajo razstavljene še vojaške helikopterje, vojaška letala in raznorazne rakete. Vse je tako živo, kot da se bo vsak čas ena raketa pognala v zrak, z druge strani pa bodo vkorakali do zob oboroženi vojaki v spremstvu tankov.
Za zaključek te bizarnosti smo naredili še selfie s Stalinom, medtem, ko so se tam zraven otroci igrali v odprtih tankih in kričali: “Partizani, v boj!”
Naša ekipa z gospodom Stalinom 🙂
To je pač Belorusija! Ponosni so na Sovjetsko zvezo in njen uspeh med drugo svetovno vojno 🙂
Več informacij o odpiralnih časih in cenah pa lahko najdete na uradni spletni strani: Stalin line
