Vožnja čez drn in strn do slapu Maletsunyane

Težko smo se poslovili od čudovite vasi Malealea, a čas je bil za premik naprej. V navigacijo smo vpisali naš naslednji cilj, vas Semonkong, in ji slepo sledili. Ko smo se že 3 ure vozili po izredno slabi makadanski cesti … pa ne makadamski cesti, to je bolj spominjalo na popolnoma nevzdrževano gorsko pot: luknje, jame na vsakih nekaj metrov, nič nenavadnega ni bilo, če nam je pot sekala reka, pa klanci taki, da smo se bali, da naš Ford Ranger ne bo prišel na vrh … Koze, ovce, krave na cesti … to ni nič čudnega v teh krajih. No, ko smo bili že res siti slabe ceste, smo preverili, kje nas pelje ta naša navigacija … hja, izbrala je bližnjico!

Razgibana lesotska pokrajina
Divja cesta pred nami

 

Smo pa na poti našli diamant!

Meni osebno ni bilo hudega: fanta sta se menjala za volanom, jaz pa sem sedela zadaj in občudovala čudovito naravo: gore okoli in okoli, travniki pa polni cvetočih rumenih rožic. Vsake toliko smo peljali skozi kakšno vasico, kjer so nas domačini ob cesti pozdravljali in nam mahali. Skozi okno sem opazovala njihovo življenje v teh odročnih krajih. Nobena vas tukaj nima daljnovoda, elektriko pridobivajo z majhnimi sončnimi celicami, hiše so tipično okrogle oblike, grajene iz blata in kamenja, prekrite pa z neke vrste slamo. Kuhali so vsi zunaj, na dvorišču in to kar nad ognjem. Avtomobila tu nima nihče, vsak pa ima kakšnega konja ali osla. Z ježo se v teh krajih veliko hitreje kam pride. Zanimivo je tudi, kako so ljudje tu oblečeni: v preproste obleke, npr trenirke, čez pa so oviti v deko. Obuti so skoraj izključno v gumijaste škornje, na glavah pa imajo vsi tako ali drugačno pokrivalo. Najbolj smešne so mi kape, ki si jih potegnejo čez cel obraz, le okoli oči imajo luknjo.

 

Tipična lesotska hiška
Stranišča so ločena od bivalnih prostorov
Mimoidoči pastirji na konjih
Jezdec na cesti

Ko smo končno prišli do našega cilja, vasi Semonkong, je bilo do slapu Maletsunyane še eno uro čistega off-road-a. Cesta danes se kar noče končat! 🙂 Vztrajali smo in se po luknjah in jamah pripeljali do razgledne ploščadi, od koder se vidi vrh slapu. Takoj se je okoli nas nabralo kakšnih 20 domačih otrok, a za razliko od tistih v Malealea, so bili ti prav sitni. Eden je Janji rekel: “Give me your money”. Brenčali so okoli nas in nam sitnarili, prosjačili … da smo bili vsi kar malo razdraženi in si mogočnega slapu sploh nismo uspeli dodobra ogledati.

 

Maletsunyane slap, najvišji slap na jugu Afrike

Da bi imeli mir pred njimi, smo se odločili zapeljati še malo bliže slapu. Ozka cesta se je kmalu končala z veliko luknjo, ki si je nismo upali prevoziti. Kaj sedaj? Vzvratno nazaj gor v hrib? Ne bo šlo. Naprej dol tudi ne moremo. Ali bi lahko obrnili? Poskusimo. Rok obrača avto in obrača, a nikakor ne uspe obrniti, saj je na vsaki strani avtomobila ali skala ali luknja ali pa odsekana terasa. V enem izmed poskusov je šel malo preblizu robu in avto je zdrsnil dol s skale. Močno smo se zagugali, a na koncu le obstali pri miru. Tomaž je bil čisto bel od strahu, saj je bil zunaj avtomobila in je točno videl, kako smo se skoraj prevrnili. Ok, sedaj pa je postalo resno. Avto je stal samo na dveh kolesih po diagonali. Drugi dve sta bili v zraku! Vsi smo šli ven in tuhtali, kako bi avto spravili nazaj na cesto in ga čimprej obrnili. Več glav več ve in kmalu nam je uspelo! Hitro smo se odpeljali nazaj do našega kampa in preostanek dneva počivali od adrenalinskega šoka 🙂

Slovenci v Lesotu, po tem, ko smo prevozili vse off road ceste 🙂

Preberi si še

Napiši nama svoje mnenje :)

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!