Sončna elektrarna, opice in termalni vrelci

Iz parka Kgalagadi smo se odpeljali najprej 250km proti jugu do mesta Upington, potem pa še 150km proti zahodu. Naš cilj je bil kraj Riemvasmaak in tamkajšnji termalni vrelci.

Kanjon blizu vasi Rimemvasmaak – cilj današnjega dneva

Pri mestu Upington smo prišli do reke Oranje, ki pokrajino okoli svoje struge konkretno spremeni. Vse naokoli je še vedno ravnina z mivkasto zemljo in malo suhe trave, ob reki pa je vse v živo zeleni barvi. In celo vinogradi tam rastejo! Za nas je bila najzanimivejša sončna elektrarna, ki deluje na principu zbiranja sončne energije v glavni kolektor. Na ravnini je polno posebnih ogledal za lovljenje sončnih žarkov (imenovanih heliostati), ki žarke usmerjajo v glavni kolektor, postavljen na sredini, med vsemi temi ogledali. V kolektorju se prečrpava posebna tekočina, ki shranjuje sončno energijo v obliki toplote in jo prenaša do toplotnega izmenjevalca. Tam je energija pretvorjena v paro, ki potem poganja turbino in proizvaja elektriko. Noro zanimivo! In kako močna je svetloba okoli tega kolektorja! Prav slepila nas je.

Zeleni vinogradi ob reki, v ozadju pa sončna elekrarna, ki je že sredi puščavske pokrajine
Kolektor, pod njim pa heliostati
Shema, kako elektrarna deluje (vir: eskom.co.za)
Riemvasmaak pa je majhna in na pogled zelo revna vasica, za njo pa se začne trenutno suh kanjon. Kar naenkrat se je pokrajina spet spremenila: sredi puščave so se začeli pojavljati hribi. Ampak to niso taki hribi, kot smo jih navajeni pri nas. To so bolj kupi skal! Nora pokrajina, res! In potem se je naša cesta začela spuščati v kanjon, postajala je vedno bolj razrita in vedno bolj strma. In spet smo bili veseli, da smo najeli terenca, ker z navadnim avtomobilom gotovo ne bi prišli dol!

 

Gore, kot kupi nametanih skal

Na dnu kanjona so nas najprej pričakale opice: črni pavijani, ki so se plašno razbežali po strmih skalah, ko smo pripeljali med njih. Potem zvečer pa so skrbele, da kanjon ni bil preveč miren in tih 🙂

Opice (pavijani) visoko v skalah

To področje je znano tudi po velikem številu škorpijonov. Tisti najbolj strupeni so bele barve in se odlično svetijo pod UV svetlobo, zato smo si kupili UV lučko in se zvečer odpravili na lov za njimi. Žal smo našli le enega pajka, ki se je tudi zasvetil, škorpijoni pa so se nam predobro skrili.

UV lučka za iskanje škorpijonov

Potem pa so v kanjonu še termalni vrelci: en naraven bazenček z “normalno” toplo vodo (okoli 23°C), zgoraj pa sta še sva umetno narejena bazenčka s še bolj vročo vodo, Rok jo ocenjuje na okoli 45°C. Oh, kako se je pasalo namočiti v prijetno topli vodi po nekaj dneh v puščavi in spet malo navlažiti našo že čisto izsušeno kožo.

Naraven bazenček pod termalnim vrelcem

 

Voda v bazenček priteka po slapu
Tomaž nam pripravlja večerjo

 

Preberi si še

Napiši nama svoje mnenje :)

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!