Vsak je že slišal za Auschwitz, koncentracijsko taborišče, kjer je bilo tekom druge svetovne vojne pobitih več kot milijon Judov. V nasprotju z Dachau-om (prav tako znanim taboriščem, ki se nahaja v bližini Münchna), Auschwitz ni bilo delavsko taborišče, pač pa je bil res namenjen samo za pobijanje ljudi. V taborišče Auschwitz je vozil vlak, ki je dnevno dovažal nove ujetnike, ki so potem tam umrli ali zaradi podhranjenosti, iztrošenosti, nalezljivih bolezni, ki so bile posledica slabih higienskih razmer, v plinskih celicah ali pa kot posledica posamičnih usmrtitev.
Auschwitz in Birkenau – dva sklopa velikega taborišča
Birkenau
Auschwitz sestavljata dve večji naselji: Auschwitz in Birkenau. Slednji je novejši in veliko večji. Zgradili so ga za sovjetske vojne ujetnike, ki pa zaradi podhranjenosti niso dolgo živeli v taborišču Birkenau. Ko je bilo taborišče prazno, so namembnost spremenili iz delavskega v prostor za zbiranje in pobijanje Judov iz vse Evrope. Barake tam so bile namenjene le začasni nastanitvi ljudi, saj jih je večina kmalu končala v eni izmed mnogih plinskih celic v Birkenau-u. Po prihodu tovornega vlaka, nabasanega z ljudmi, so prišleke pregledali uslužbenci taborišča in jih razdelili v dve skupini: tiste sposobne za delo ali primerne za poskuse in tiste nesposobne. Slednjim so dovolili, da se gredo “stuširati”. V skupinskih “kopalnicah” jih niso tuširali z vodo, pač pa so jih zaplinili s strupenim plinom, imenovanim Ciklon B. Preden pa so vsa ta trupla zažgali, so z njih pobrali vse vredne predmete: uhane, verižice, očala, ter jim postrigli lase, s katerimi so potem polnili žimnice, blazine in menda tudi podloge v vojaških suknjičih.
Auschwitz
Auschwitz pa je bil bolj “pisane” sestave. Vsak blok je imel svojo namembnost. Tam so večinoma stanovali zaporniki-delavci, nedaleč so bili nastanjeni SS-voditelji taborišča, potem pa so bile tam tudi plinske celice, bunker lakote, stoječa celica (čisto majhna celica, kamor so zaprli toliko ljudi, da so lahko le stali in jih pustili notri celo noč) in pa temne celice, ki so imele le eno majhno okno, ki ni dovajalo dovolj kisika, da bi oseba v celici preživela noč. V eni izmed barak v Auschwitzu so se izvajali tudi medicinski poskusi na ljudeh. Na zapornikih so testirali raznorazne kemikalije kot potencialna vojna orožja ali zdravila za obolele, ranjene vojake. Eni najbolj zloglasnih poskusov so bili poskusi na enojajčnih dvojčkih, kjer so zdravniki poskušali razumeti genetiko. Kljub vsem grozotam in nehumanosti, ki se je dogajala tekom teh poskusov, pa so nekatera odkritja pomembna in priznana še danes in so pomagala pri razvoju znanosti.
Doživljanje Auschwitza
Vse to je zame nepojmljivo zlo. Ob prebiranju podatkov in zgodb iz Auschwitza mi je postajalo slabo. Težko si predstavljam, da so bili ljudje tako brezčutni, da so lahko počeli take grozne stvari, pobijali nedolžne ljudi, jih pohabljali za zabavo, jih trpinčili … Priznam, bilo me je kar malo strah obiska Auschwitza. A ko sem prišla tja, je bil topel poletni dan, pihljal je prijeten vetrič, zelene breze so se malo pozibavale … Priznam, bilo je strašljivo in stiskalo me je v srcu, ni pa bilo tako hudo, kot sem si predstavljala. Rok je Auschwitz obiskal nekoliko kasneje na bolj turoben, deževen dan in izkušnja je bila zanj veliko bolj neprijetna.
Čeprav neprijeten kraj, je Auschwitz vreden obiska, že zato, da se podučimo o storjenih grozotah in se morda iz njih kaj naučimo za prihodnost.
Nasveti za obisk Auschwitza
- V poletnih mesecih je brezplačen vstop v Auschwitz za individualne obiskovalce možen šele po 16h. Če pa se želite pridružiti vodenemu ogledu, plačate vstopnino in lahko vstopite tudi prej. Rezervacije so možne tudi na spletni strani www.auschwitz.org za organizirano, vodeno skupino pa preveri GetYourGuide portal.
- Birkenau pa je odprt cel dan in ga lahko brezplačno obiščete kadarkoli.
- V Auschwitz je dovoljeno nesti samo zelo majhno ročno prtljago v velikosti A4 lista (30x20x10cm), večjo morate oddati v shrambi proti plačilu 3 zlotov (ali pač pustiti v avtu)