Preden sva odhajala na Kosovo in v Albanijo, sva vedela bolj malo o teh dveh državah. Zanimalo naju je predvsem Kosovo – kako se držijo kot nova država. V Albanijo pa naju je pritegnila lepa narava. Ko sva po 10 dneh na poti, prevoženih skoraj 4000km, spet doma, imava tudi odgovore na nekatera vprašanja, ki so se nama porajala pred odhodom. Počitnice v Albaniji so super in se res splačajo, izlet na Kosovo pa je izredno zanimiv in vreden časa in prevoženih kilometrov 🙂
Izlet na Kosovo
Najprej Kosovo: ljudje so izredno prijazni. To je neizpodbitno dejstvo. Vsi so naju bili izredno veseli, saj turistov še ni veliko v tistih krajih. Sploh, ko sva povedala, da nimava družine na Kosovem, ampak sva res čisto prava turista, so bili še bolj presenečeni. Morda res nimajo Eifflovega stolpa ali pa muzeja z nevemkako vrednimi izkopaninami, imajo pa veliko in odprto srce. In to nama je bilo na Kosovem najbolj všeč. In pa mesto Prizren! Ima nek poseben značaj, ki ga je težko opisati. Mesto je treba obiskati, da to razumeš.
Čudoviti Prizren
Cene niso tako nizke, kot sva pričakovala. Ali zato ker imajo evro, ali pa zato ker turizem še ni razvit in ni toliko konkurence na tem področju. Za spanje sva dajala okoli 30€ na noč, za sobo. Pričakovala sva polovico nižje cene. Hrana in bencin pa sta cenejša. Sploh slednji. Liter diesla stane 0,88€!
Žal se še vedno čuti posledice vojne na Kosovu. Pa ne toliko v smislu podrtih hiš, pač pa v neki melanholiji ljudi. Vsaj tako sva midva to občutila. Zdelo se nama je, da še nimajo čisto prave narodne zavesti. So Albanci, ampak ne čisto, ker imajo svojo državo, ki je bila včasih del Jugoslavije, torej imajo del zgodovine, ki jih ločuje od Albancev …
Druženje z domačini na Kosovem je bilo top doživetje
Počitnice v Albaniji
Albanija pa je potrdila svoj sloves o čudoviti naravi. Res, tako turkiznega morja še nisva videla, pa sva bila že v Avstraliji in na Tajskem, kjer naj bi bile plaže najlepše. Hribi in gorska jezera na severu države pa so primerljivi z našimi. Najlepše je bilo na jezeru Komani, kjer sva se počutila, kot da sva v fjordu na Norveškem.
Albanska riviera s čudovitimi plažami
Roadtrip po Albaniji in Kosovu
Nikjer nama ni uspelo divje kampirati. To se je potem poznalo na najinem končnem finančnem stanju. Žal je bilo ali slabo vreme (zelo hladno in deževno), ali pa preprosto nisva našla primernega prostora za divje kampiranje. Obe državi sta namreč zelo razpršeno poseljeni. Če je torej nekje odcep z glavne ceste, bo gotovo tudi hiša nekje v bližini. Mene so tudi zelo žalostili pogledi na potepuške pse, ki so bili dostikrat še poškodovani, mršavi, bolhasti … Ker imam zelo rada živali, so se mi je ob takih pogledih kar solze nabirale v očeh. Še ena stvar, ki naju je malo zmotila, je velika onesnaženost s plastično embalažo. Tako lepa narava, pa toliko plastike! A z leti se bo tudi to verjetno spremenilo.
Cela rodbina psov “šar planincev”, tipičnih/avtohtonih balkanskih psov
Kaj pa nama je bilo všeč? Vse ostalo! Nizke cene hrane! Npr. burek stane 30 centov! Kilogram kruha je 50 centov! Celo kosilo za dve osebi naju ni nikoli prišlo več kot 16€, pa sva se konkretno najedla: predjed, glavna jed, solata, pijača! Nič cestnine, poceni bencin in kot že rečeno prijazni ljudje ter čudovita narava.
Državi še nista turistično razviti (razen jug Albanije – Rivera, tam hotele gradijo kot za stavo). Poleg tega pa sva ju midva obiskala izven sezone; večina kampov, hotelov … se odpre šele s 1. majem. Tako sva bila kot ena redkih turistov dostikrat midva atrakcija in je bilo zato potovanje posebna dogodivščina. Priporočava vsakemu z malo avanturistične žilice!
