2,2K
Novo! Gostila sva prvega fanta. Do sedaj sva imela pravilo, da gostiva samo punce ali pare, tokrat pa sva naredila izjemo in sprejela Bryana, mladega fanta iz Gvatemale.
Bryan je čisto pravi “indijanec”. Na prvi pogled je prav tak, kot liki iz Pocahontas. Čisto take obrazne poteze ima! Je nizke rasti, čisto črnih las, temnejše polti in z bleščeče belimi zobmi. Pri svojih 18-tih letih je naredil že 2 letnika medicinske fakultete v Gvatemali (očitno začnejo s študijem nekoliko prej kot pri nas), sedaj pa se je odločil, da gre za eno leto po svetu, no … po Evropi. Pred poškodbo kolena je bil podajalec v gvatemalski nogometni reprezentanci. Mislim, da ni treba posebaj poudarjati, da si je v Evropi najrajši ogledoval nogometne stadione.
TOP PRIGODA: Bryan je načrtoval oglede za naslednji dan in se odločil, da gre na Vogel, da bi prvič v življenju videl sneg. Opomnila sem ga, da nima primerne obutve za sneg (s seboj je prinesel le lahke, zračne superge). Ponudila sem mu, da mu posodiva gojzerje. Vprašam ga, koliko ima številko noge. In one reče da 38. “Ah, najbrž imajo v Gvatemali kakšne svoje številke“, si mislim in mu ponudim Rokove gojzerje. “A so ti prav?” “Hmmm … ne. Lahko bi dal še celo pest v čevelj!” reče on. “Ok, torej sem prej pravilno slišala in razumela njegovo številko noge,” si mislim in mu tokrat ponudim svoje gojzerje. “So ti boljši?” “Ja, to je pa odlično“, reče Bryan. Ha, nisem si mislila, da bom kdaj srečala moškega z isto številko noge, kot jo imam jaz 😀
Gojzerji so mu sicer prišli prav. a na Voglu zaradi megle snega skorajda ni videl. Revež! 🙂
