Beograd: glavne znamenitosti + Plečnikova cerkev + spomenik Kosmaj

4,4K

Beograd je pogosto najina prva “postojanka” na poti na Balkan (recimo ko sva potovala na Kosovo ali pa v Črno goro). Ogled mesta sploh ni bil v najinem načrtu, ker sva se oba že kdaj prej ustavila tam, pa tudi želela sva si čim prej dalje. A so se potovalni plani spremenili že prvi dan. Najina gostitelja sta bila tako prijazna in sta naju res navdušila nad mestom. Pa sva si pogledala Beograd – znamenitosti za turiste in Plečnikovo cerkev (zanimivost za arhitekte). Na poti proti jugu pa sva si pogledala še zanimiv spomenik Kosmaj (tudi zanimivo za arhitekte), ki se nahaja na obrobju Beograda.

Beograd – top znamenitosti

Cerkev sv. Save

Najprej sva si v Beogradu pogledala še nedokončano cerkev Sv. Save in dogajanje pred njo. Bila je ravno sobota pred srbsko cvetno nedeljo. Mlado in staro je bilo pred cerkvijo, otroci so se igrali, starši so jih lovili, Cigani so prodajali vso možno robo na stojnicah … Opazila sva, da so ljudje kupovali vence iz zelenja za na glavo in zvončke za okoli vratu. Venci so očitno namesto naših butaric; kaj simbolizirajo pa zvončki, pa res ne vem 🙂

Plečnikova cerkev sv. Antona Padovanskega

Sprehodila sva se še do cerkve sv. Antona Padovanskega, ki je delo našega arhitekta Jožeta Plečnika. Srbi ji rečejo tudi beograjski poševni stolp, saj se je zvonik že kar konkretno nagnil. Razlogi so podiranje in ponovno grajenje okoliških stavb, kar je potem razrahljalo temelje zvoniku.

Beograjska trdnjava in Kalemegdan

Kalemegdan je največji beograjski park, Beograjska trdnjava pa je en ogromen zgodovinski spomenik Beograda. Nahaja se nad sotočjem Save in Donave in ponuja čudovite razglede kot tudi prijetno vzdušje, kavarne in prostor za druženje. Midva sva si tukaj privoščila mini piknik (malico) pred dolgo vožnjo naprej do Kosova.

Spomenik Kosmaj

Malo ven iz Beograda, v vasi Koračica stoji nenavaden spomenik. Spomenik Kosmajskega odreda je brutalističen spomenik padlim partizanom med 2. svetovno vojno. Zanimiv je predvsem z arhitekturnega/umetnostnega vidika. Narejen je v obliki zvezde – recimo temu zvezda. Nekateri pravijo tudi, da je v obliki vesoljske ladje 🙂 Kakorkoli, sestavljen je iz večih posameznih betonskih krakov, vsak je visok okoli 40m, skupaj pa sestavljajo celoto, obliko zvezde/vesoljske ladje.

Spomenik je tako visok, da se ga vidi že od daleč, saj stoji na vrhu vzpetine in gleda ven iz gozda. Ob bliže pa je še bolj impresiven. Vstopnine ni, tako da si ga lahko ogleda vsakdo.

Najine izkušnje z noro prijaznimi domačini v Beogradu

Najina couchsurfing gostitelja sta bila nenormalno prijazna in gostoljubna. Čeprav sva prispela do njiju šele ob 23h, sta naju pričakala s srbsko dobrodošlico: domačim medom. Potem pa sva dobila še  konkretno večerjo: juha, glavna jed, solata in sladica! Bila sta res prijeten in zgovoren par. Ena debata je vodila v drugo in tako smo se pogovarjali še dolgo v noč. Naslednje jutro naju je spet pričakal obilen obrok in cel kup informacij, kaj vse naj si v Beogradu pogledava. Res sta se izjemno potrudila za naju, naju pogostila in sprejela v majhnem stanovanju. Kar malo sva se zamislila: ali smo Slovenci sploh kdaj imeli v sebi to balkansko gostoljubnost in smo jo že izgubili; ali pa smo pač severnjaki, kar se tega tiče: bolj zadržani in hladni?

Z avtom sva se odpeljala v center mesta in iskala parkirno mesto. Ko sva ga le našla, sva imela naslednji problem: kje plačati parkirnino? Vprašala sem prvega voznika, ki je parkiral poleg naju. “Plača se s telefonom,” je povedal. Ojoj, kaj pa sedaj? Srbske “Monete” seveda nimava! “Nič zato, jaz vama plačam! Saj ni drago!” reče prijazni sogovornik in preden sva lahko kaj rekla, nama je že plačal parkirnino za 2 uri. Ker nisva imela srbskih dinarjev, sva mu ponudila kune, evre, čokolado … Ničesar ni želel vzeti. “Vidva samo uživajta v Beogradu,” je rekel. Waw, še enkrat sva bila popolnoma osupla nad prijaznostjo Srbov! Brez besed sva začela sprehod po mestu.

Poleg presenetljivo lepega mesta nama bo v spominu seveda ostala prijaznost domačinov, pripravljenost na pomoč in veselje nad (slovenskimi) turisti. Mislim, da bi se tudi midva lahko naučila kaj od njih..